Perspektivni, a še vedno deficitarni tehniški poklici

Tehniški poklici so perspektivni. So tudi dobro plačani. A podjetja pogosto ne dobijo ustreznih kadrov. Kako mlade prepričati, da se odločijo za te poklice? Fakultete so pred dnevi na informativnih dnevih bodočim študentom predstavile različne študijske programe, projekte, obštudijske dejavnosti in druge aktivnosti. 

Za družbeni napredek je pomembno, da imamo strokovnjake tako na družboslovnem kot naravoslovnem področju. A nekateri poklici so kljub svoji perspektivnosti zelo deficitarni. Visokošolski zavodi bodo po vladnih usmeritvah ohranili ali povečali vpis na 19 študijskih programih, drugod pa to ni mogoče, ker nimajo prostora ali kadra.  

Večji interes mladih za prepoznavna podjetja 

''Prednost je, če si v panogi, kot je Dewesoft, kjer lahko mladi oziroma inženirji iz Slovenije delajo z najbolj znanimi svetovnimi blagovnimi znamkami, tu govorimo o satelitih, raketah, letalih, samovozečih vozilih, vetrnicah, monitoringu mostov in podobno,'' razlaga Šmuc. 

To je za mlade poseben izziv in razlog, da imajo v Dewesoftu teh težav manj. Kljub temu so zelo sistematični pri pridobivanju kadrov, saj so razvili sistem ponujanja štipendij, ki mu rečejo sklad akrobatov.  

Pri tem skladu ne gre le za finančne štipendije, ampak s programom ''mlade ohranjamo blizu podjetja, jim damo možnost, da spoznajo podjetje, da spoznajo drug drugega, omogočamo jim izobraževanja, tudi s področja podjetništva,'' pove Šmuc. 

Morda bo namreč kdo razvil lastne poslovne ideje in jih uresničil v bližnjem podjetniškem pospeševalniku Katapult. Mlade preizkusijo jih v podjetju, zanje organizirajo tudi ekskurzije, marca jih bodo peljali na ogled partnerskega Rimca.  

Večino kadrov pridobijo skozi tovrstne procese, pove Šmuc, ki je v Dewesoftu odgovorna tudi za kadre. Povezujejo se tudi s fakultetami. ''Izjemno dobro sodelujemo s Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani in z mariborskim Ferijem'', pove, saj sta ''obe fakulteti zelo usmerjeni v praktično smer''. 

Bloomberg Adria

To pomeni, da na njih njihovi strokovnjaki predavajo o praktičnem delu, uporabljajo tudi njihovo opremo. Sodelujejo pa tudi z drugimi fakultetami. Sogovornica pravi, da je za družbo zelo pomembno pravo razmerje med družboslovnimi in naravoslovnimi poklici. 

Za razvoj namreč potrebujemo oboje. ''Pred časom je bilo mogoče to razmerje v škodo naravoslovnih in tehničnih poklicev, zdaj pa se nam zdi, da se povečuje interes tudi za tehniške in pa naravoslovne poklice,'' je optimistična Šmuc. 

Kot primer dobre prakse pri spodbujanju mladih za tehniške poklice je poleg truda države sogovornica navedla tudi zasebne iniciative, kot so 'Inženirka leta' ali 'Inženirke in inženirji bomo!', pa projekt GirlsDoCode, v katerega je vključen tudi Dewesoft.  

Projekt je sicer začela Celtra s podporo Digital school, z njim pa želijo ''deklicam v osnovni šoli med desetim in štirinajstim letom starosti omogočati, da pridejo v stik s programiranjem, zato da lahko demistificirajo, da to ni samo poklic za fante,'' razloži Šmuc.  

Obenem opozarja, da ni dovolj le povečanje števila vpisnih mest, ampak je pomembna kakovost izobraževalnega procesa, saj ''ne moreš in ne smeš imeti slabega inženirja, tako kot ne smeš imeti slabega zdravnika, ker so učinki tega lahko potem zelo katastrofalni''.  

V tem pogledu verjetno tudi pogosto zaradi sistema točk za vpis spregledamo veliko talentov, ki dovoljšnega števila točk ne dobijo zaradi nekaterih predmetov, ki niso povezani s smermi študija, ki ga želijo opravljati.