.webp){kind=icon}
V času visokih bančnih kreditnih obrestnih mer mnoga podjetja iščejo alternative za financiranje naložb ali poslovanja. Na dogodku “Finančnih pet” so predstavniki partnerskih institucij, Gospodarske zbornice Slovenije in GZS Zbornice osrednjeslovenske regije, Borze terjatev, Slovenskega podjetniškega sklada, SID banke in Elementuma govorili o inovacijah na področju financiranja, ki odražajo potrebe gospodarstva za doseganje rasti in poslovnega uspeha.
V Sloveniji se še pretežno zanašamo na bančno financiranje projektov. Alternativni viri, kot so prodaja terjatev, skladi tveganega kapitala, izdaja obveznic, nepovratna sredstva, lizing, poslovna posojila, predstavljajo le šest do 10 odstotkov vsega financiranja, je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal Dejan Kilar iz družbe Borza terjatev.
V tujini je ta odstotek sicer nekoliko višji. Kilar pravi, da opažajo povečano povpraševanje po alternativnih virih. ''Ni pa nujno, da je tako le zaradi višjih obrestnih mer na bankah. Pomemben razlog je hitrost. Alternativni viri so mnogokrat hitrejši od tradicionalnih, kjer je potrebno bistveno več birokracije,'' pravi Kilar.
Čeprav je cena financiranja za podjetja zelo pomembna, so alternativni viri včasih tudi dražji od bančnih posojil. Pomemben razlog je po Kilarjevem mnenju tudi v tem, da si podjetja želijo različnih virov financiranja.
Prejemniki alternativnih sredstev so večinoma manjša podjetja. Minimalni obseg letne prodaje pri tistih, ki jih financirajo na Borzi terjatev, je 250 tisoč evrov, nujen pogoj so poravnane obveznosti do države.
Na drugi strani pri posojanju denarja sodelujejo investitorji, ki imajo presežna sredstva. Ti morajo biti po Kilarjevem mnenju pozorni ''predvsem na to, ali je terjatev živa ali mrtva''. Kot pravi, imajo terjatve negativen prizvok. A v tem primeru ne govorimo o slabih ali zapadlih terjatvah.
Zato tudi za investitorje velja, da morajo ''narediti domačo nalogo, preden se lotijo investiranja''. Preveriti morajo prodajalca, dolžnika, njuni bonitetni oceni, dospelost terjatve in zadolženost prodajalca. Po Kilarjevih besedah so ''vlagatelji večinoma podjetja in fizične osebe, ki svojega denarja ne želijo izpostavljati,'' si pa želijo stabilnosti in likvidnosti.
