.webp){kind=icon}
V sklopu Kemijskega inštituta je začel delovati Center za tehnologije genske in celične terapije, ki združuje skupno šest partnerjev. Pri razvoju novih in naprednih metod zdravljenja bodo s Kemijskim inštitutom sodelovali Univerzitetny kolidž London, Univerzitetni medicinski center Utrecht, Tehnična univerza Dresden in Univerzitetna bolnišnica Charité iz Berlina.
Vrednost projekta je 30 milijonov evrov – 15 milijonov nepovratnih sredstev je iz programa Obzorja (Horizon Europe) podelila Evropska komisija – 12 milijonov bo ostalo na Kemijskem inštitutu, medtem, ko si bodo preostanek razdelili partnerji, predvsem za financiranje delovanja raziskovalcev. Še dodatnih 15 milijonov evrov je prispevalo slovensko ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Milijon evrov pa bo k vzpostavitvi centra pristavila tudi britanska agencija UK Research and Innovation, ki bo sofinancirala stroške dela britanskih strokovnjakov z Univerzitetnega kolidža v Londonu.
Cilj oziroma naloga centra bo pripravljati tehnologije, ki služijo v terapevtske namene. Primer tega je priprava nevirusne oziroma virusne aplikacije genov za popravljanje napak pri genskih boleznih oziroma priprava tehnologij, ki jih uporabljajo za imunoterapijo raka. V centru bodo razvijali tehnologije genske in celične terapije ter skrbeli za pripravo naprednih zdravil do začetka kliničnih raziskav za zdravljenje bolezni, za katere še ni učinkovitih zdravil, za samo pripravo terapij pa bodo poskrbeli na trgu. Zdravljenja bodo potekala v že obstoječih zdravstvenih ustanovah, kot je klinični center. S specializacijo in razvojem določenih zdravil se želijo postaviti ob bok drugim podobnim centrom po Evropi.
Del sredstev bodo do leta 2027 namenili tudi izgradnji nove stavbe v okviru Kemijskega inštituta, kjer bo center deloval. ''V Sloveniji je segment prenosa raziskav v translacijo, torej do bolnikov, močno omejen, ker nimamo ustreznih čistih prostorov, ki te tehnologije pripravi do te mere, da jih lahko neposredno uporabljamo za kliniko,« je pojasnila Benčina in dodala, da bo center dejansko omogočil raziskovalcem, da premaknejo svoje raziskave na višji nivo.
S sodelovanjem do dodatne konkurenčne prednosti
Kot je pogovoru za Bloomberg Adria povedala vodja centra dr. Mojca Benčina, bo center po šestih letih moral biti sposoben sam preživeti na trgu, zato bodo že v začetnih fazah začeli delovati tržno. Cilj njihovih raziskav je dejanske terapije pripeljati tudi do bolnikov. Razvoj zdravil bo financiran s strani centra, ker pa je samo zdravljenje izredno drago, dr. Benčina pričakuje, da bo strošek zdravljenja krila zavarovalnica. ''Je pa pričakovati, ker se bo ta tehnologija pripravila pri nas, da bo cena temu primerno ugodnejša za slovenske paciente, ki se bodo zdravili v Sloveniji,'' je povedala ob tem.
V novem centru nameravajo zaposliti 20 polno zaposlenih raziskovalcev in strokovnjakov. Za namen zaposlovanja so izdvojili 8 milijonov evrov. ''Zaposlovanje je seveda močno odvisno od tega, koliko denarja pride v naš bazen,'' je pojasnila Benčina. Ker imajo na Kemijskem inštitutu veliko bazo priznanih raziskovalcev, bodo v center vključili tudi njih. ''V to dejavnost bomo poskušali vpeti čim več raziskovalcev, da dobimo tudi konkurenčno prednost napram ostalim centrom. Da smo jim enakovredni ali boljši,'' je še zaključila Benčina.
V naslednjih dneh bomo na Bloomberg Adria objavili pogovor z britansko strokovnjakinjo dr. Jane Kinghorn, direktorico Translacijske raziskovalne enote na UCL, ki bo slovenskemu Centru za tehnologije genske in celične terapije pomagala prodreti na trg. Z njo smo govorili o cenah tovrstnih raziskav in razvoja zdravil ter sodelovanju z industrijo.
