.webp){kind=icon}
Potem ko je Evropska investicijska banka (EIB) minuli teden vendarle odobrila do 250-milijonsko posojilo državni družbi 2TDK za projekt drugega železniškega tira med Divačo in Koprom, je rok za dokončanje projekta do konca leta 2025 dosegljiv. Zlasti ker je 2TDK minuli teden izbral tudi izvajalca za zadnji sklop, to je za železniško in predorsko opremo.
Prvotno je bilo posojilo EIB odobreno že leta 2019, a je institucija s sedežem v Luksemburgu za črpanje posojila postavila več pogojev, med drugim poroštvo države, koncesijsko pogodbo, konkurenčni postopek izbora nadzornika gradbenih del, revizijo prometnega modela, omejitev v zvezi z višino ocenjene vrednosti gradbenih del ter ustrezno posodobitev finančnega in ekonomskega modela.
»Večinoma bodo ta sredstva namenjena za gradnjo sklopa 3, se pravi za železniške in predorske sisteme, kjer bo pogodba podpisana v začetku avgusta letos in se bo gradnja na terenu začela v letu 2024,« je v pogovoru za Bloomberg Adria TV povedal direktor v družbi 2TDK Marko Brezigar. Dela bodo »zaključena do konca leta 2025. Tako kot je rok za gradnjo drugega tira,« je optimističen.
Višina črpanja posojila je odvisna tudi od tega, ali bodo za projekt uspeli pridobiti dodatna evropska nepovratna sredstva, v slovenski ovojnici je namreč po Brezigarjevih besedah na voljo »več kot 60 milijonov. Moramo se pa prijaviti na razpis, ki bo v septembru letošnjega leta. Do konca januarja bo treba dat prijavo in potem bomo videli«. Vsekakor ima črpanje nepovratnih sredstev prednost pred posojilom. Zaenkrat kljub podražitvam v gradbeništvu ne kaže, da bo projekt dražji od 1,109 milijarde evrov, na kolikor je po tekočih cenah ocenjen v zadnji novelaciji investicijskega programa.
2TDK
»Gradnja železniškega viadukta Gabrovica pod avtocestnim viaduktom Črni Kal«
FOTO: 2TDK
Zamude je možno nadoknaditi
Večjo težavo od podražitev trenutno predstavljajo roki izgradnje. Brezigar je dejal, da je nova uprava, ki vodi družbo od marca, ugotovila, je bilo na odseku »Divača–Črni Kal 11 mesecev zamude, na odseku Črni Kal–Koper pa sedem mesecev«. Ta zamuda lahko vpliva tudi na črpanje evropskih kohezijskih sredstev, s katerimi je sofinancirana gradnja viadukta Gabrovica pod črnokalskim avtocestnim viaduktom, gradnja viadukta Vinjan in zadnji predor v smeri Kopra, to je predor Škofije. »V treh mestih smo se z izvajalci dogovorili, da bodo naredili vse, da bodo te projekte naredili v roku in da bomo lahko počrpali vsa za to predvidena evropska sredstva,« pravi Brezigar.
Tudi z izvajalci na zadnjem sklopu gradnje železniške in predorske opreme so se dogovorili »za terminski plan izgradnje, s katerim so dokazali, da bodo do konca leta 2025 lahko vse naredili«. Zato bodo po Brezigarjevih besedah tudi spremenili način gradnje, kar pomeni, da bodo istočasno izvajali dela na predorskih, železniških sistemih in tudi gradbena dela. »Vsi izvajalci to vedo, vsi se s tem strinjajo. Tako da verjamem, da nam bo to uspelo,« je še dodal.
Velik pomen za gospodarstvo in okolje
Od pravočasne izvedbe del bo imelo namreč največ koristi ravno gospodarstvo. »Samo v primorski regiji je 600 podjetij, ki se ukvarjajo z logistiko, skupaj je v Sloveniji 9.000 podjetij, ki se ukvarjajo z logistiko in transportom. Zaposlujejo 60 tisoč ljudi in imajo visoke dobičke,« je jasen direktor v 2TDK. Poudaril je, da sta ekonomske koristi v študiji dokazala tudi ekonomista Igor Masten in Peter Groznik z ljubljanske Ekonomske fakultete. Po njunih ocenah iz leta 2020 bi brez drugega tira gospodarstvo v obdobju med letoma 2026 in 2055 letno izgubilo 145 milijonov evrov dodane vrednosti.
Druga korist je okoljska, pravi Brezigar, saj se zdaj zaradi zasičenosti obstoječe proge ves dodatni tovor, ki ga pridobi Luka Koper, prepelje po cestah. Z izgradnjo drugega tira bo več tovora prepeljanega po železnicah. Koristi drugega tira bodo po Brezigarjevih besedah tudi za »razvoj turizma v primorski regiji«.
Vsekakor bo turizem v zaledju Kopra zaživel z dokončno opustitvijo sedanje proge. Po trenutnih načrtih bi namreč po njeni trasi speljali kolesarsko progo po Kraškem robu, ki bi bila zaradi svojih razgledov mestoma zagotovo spektakularna. A za dokončno izvedbo tega projekta je treba najprej zagotoviti dvotirnost drugega tira. Za to bi po Brezigarjevih besedah potrebovali »približno 350 milijonov evrov« in približno štiri leta. Trenutno je investitor še Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, ali bodo nalogo zaupali družbi 2TDK pa še ni znano.
