Analiza BBA: Kriteriji ESG se obrestujejo podjetjem in vlagateljem

Vlaganje v delniške portfelje, v katerih so podjetja z vsaj solidnimi ocenami ESG in verodostojnimi dosežki na področju ESG, se znova dobro obrestuje, ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria.

Delniški indeks MSCI Europe ESG Leaders se je leta 2023 povečal (+17,4 odstotka) bolj kot njegov matični referenčni indeks MSCI Europe (+16,6 odstotka), kažejo podatki, ki jih v svojem poročilu navajajo analitiki Bloomberg Adria.

Navedena razlika v donosnosti morda nakazuje, da so dobre ocene ESG močno gonilo uspešnosti delniških družb. Vendar analitiki opozarjajo, da v imenovanih referenčnih indeksih MSCI delnice iz sektorjev, kot so farmacija, IT in bančništvo, močno prispevajo k skupni uspešnosti delniških indeksov, zlasti indeksa MSCI ESG. Pri zadnjem je njihova teža v primerjavi z matičnim indeksom še večja, saj so te panoge razmeroma lažje prilagajajo zahtevam ESG.

Celotna analiza je dostopna na Bloomberg Adria Insight.

Poleg tega so bili omenjeni sektorji v zadnjem času uspešnejši, kar prav tako pojasnjuje boljšo uspešnost indeksov ESG. Tudi dolgoročno vlaganje v dobre delnice ESG se je izkazalo za ugodnejše ‒ od začetka leta 2010 je indeks MSCI Europe ESG Leaders v primerjavi z matičnim indeksom dosegel za 14 odstotnih točk večji donos.

Delnice v regiji Adria

Z izvajanjem predpisov ESG podjetja, ki kotirajo na borzi, vse pogosteje prejemajo ocene ESG. V regiji Adria so Bloombergove ocene ESG na voljo le za najlikvidnejše delnice iz Hrvaške in Slovenije. Podjetja iz indeksa SBI TOP in indeksa CRO 10 so izkazala solidno uspešnost pri skupni oceni ESG, ugotavlja analiza.

Najmočnejši segment za ta podjetja je v večini v družbeni (social) kategoriji. Predvsem zaradi majhne fluktuacije zaposlenih, učinkovitega sistema nagrajevanja zaposlenih, celovitega izobraževanja in dobrega upravljanja operativnih tveganj.

Hrvaško podjetje Valamar je izboljšalo svoje pristope k nagrajevanju vodstva in vodstvenih delavcev s tem, da je njihove variabilne dohodke povezal z uspešnostjo finančnih kazalnikov in družbe, s čimer je presegel mediano konkurentov v tem segmentu. Medtem ko družba Končar zaostaja pri rezultatu upravljanja, se je v primerjavi z letom 2021 izboljšala za 0,6 odstotne točke, kar je mogoče pripisati ustanovitvi komisije za prejemke.

Luki Koper se je med letoma 2021 in 2022 ocene ESG rahlo znižala, na kar je vplivalo predvsem zmanjšanje števila žensk v upravi, to pa je nadalje negativno vplivalo na oceno v kategoriji upravljanja (governance).

Poleg tega se je tako Telekomu Slovenija kot Luki Koper znižala okoljska (environment) ocena zaradi povečanja porabe energije, katere povečanje ni bilo usklajeno z rastjo uporabe obnovljivih virov energije, navaja analiza BBA.

Financiranje s trajnostnimi obveznicami

V primerjavi z navadnimi obveznicami je izposojanje denarja prek kapitalskih trgov z oznako ESG običajno povezano z večjo udeležbo vlagateljev in večjo prožnostjo pri pogajanjih o stroških zadolžitve. Na primer, pri prodaji obveznic ESG v evrih v prvem polletju 2023 je ponudba za vpis dosegla 3,2-kratnik razpoložljivega vpisa v primerjavi z 2,7-kratnikom pri vpisovanju navadnih obveznic, kažejo podatki analize BBA. Pri obveznicah ESG se je v obdobju med začetnimi cenovnimi napovedmi in zaprtjem knjige vlagateljev razpon v povprečju zmanjšal za 18 bazičnih točk.

Po ocenah bo za izpolnitev cilja ničelnih izpustov do leta 2050 potrebnih kar 50 bilijonov ameriških dolarjev investicij, kar pomeni, da bo zelena preobrazba (kot del ESG) imela pomembno vlogo v prihodnosti, navajajo avtorji poročila.

V prihodnjih letih je zelo verjetno povečanje izdajanja obveznic ESG v Sloveniji in na Hrvaškem (kjer vlada še ni izdala nobene zelene obveznice), kar bo posledica predpisov EU o prehodu na čisto energijo, usklajenih s cilji iz pariškega sporazuma. Hkrati se vlagatelji želijo razglasiti za skladne z ESG, da bi pritegnili dodatna sredstva, kar vodi v znatno povečanje naložb v delnice in obveznice, skladne z ESG.

Kljub naraščajočemu zanimanju za financiranje v skladu z ESG se številna podjetja zaradi nizke likvidnosti kapitalskega trga in naklonjenosti preprostosti še vedno pretežno odločajo za bančna posojila. Ena od pomanjkljivosti izdaje obveznic ESG so stroški upravljanja in svetovanja, kar pri navadnih obveznicah glede na pogostost in rednost izdajanja ne velja. Primer Romunije kaže, da lahko postopek izdaje obveznice ESG traja tudi do dve leti.

Vlagatelji bodo kaznovali podjetja brez poročil ESG 

Glede na to, da bo poročanje o ESG od 1. januarja 2024 obvezno za številna podjetja, bodo vlagatelji preverjali, ali podjetja, ki kotirajo na borzi, objavljajo takšna poročila in ali lahko kaznujejo tiste, ki tega ne počnejo. To bi lahko povzročilo, da bi vlagatelji opustili nekatere panoge, kot je premogovništvo, in druge industrije, ki ne izpolnjujejo zahtev, sklepajo avtorji analize.

Nekateri investicijski skladi se tako že izogibajo delnicam, ki niso skladne s predpisi, in vlagajo samo v podjetja, ki so skladna z ESG. Najpogostejši primer je izogibanje premogovništvu, ki je postalo panoga, ki se ji večina skladov izogiba zaradi visoke stopnje onesnaževanja okolja, še navaja analiza Bloomberg Adria.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar