Analiza BBA: Slovenija izvozni prvak, 2022 je bilo leto deficitov

Blagovna menjava držav iz regije Adria se je preteklo leto občutno okrepila, kažejo izsledki regijske analize analitikov Bloomberg Adria. To je posledica višjih cen surovin v prvi polovici leta. Vse države regije Adria so ustvarile primanjkljaj v trgovini z blagom, največjega so zabeležili na Hrvaškem. Zadnji podatki so vzpodbudni, saj kažejo, da izvoz še naprej raste, vendar počasneje kot lani. To je pozitiven podatek ob upoštevanju poslabšanih zunanjetrgovinskih obetov. V istem trendu sledi tudi uvoz, ki ga poganjata močno domače povpraševanje in nizka brezposelnost.

Analitiki še ugotavljajo, da obstaja močna korelacija med uvozom in izvozom. Podatki kažejo, da je bil koeficient, ki določa stopnjo vpliva uvoza na izvoz, leta 2022 nižji kot v letu 2012. V povprečju smo leta 2012 za evro uvoza ustvarili 0,99 evra izvoza. Delež se je leta 2022 spremenil, tako da vsak evro uvoza pomeni 0,9 evra izvoza. Uvoz so lani najbolj povečali na Hrvaškem, za kar 46,4 odstotka, medtem ko so izvoz povečali za 30,4 odstotka. Hrvaška je lani ustvarila največji zunanjetrgovinski primanjkljaj. Izvoz je leta 2022 v regiji najbolj povečala Slovenija – za 33,8 odstotka.

Slovenija najbolj izvozno usmerjena

Slovenija je med državami regije izvozna prvakinja. Industrija je zaradi precej majhnega domačega trga izvozno orientirana. Slovenija je imela med državami regije zaradi visokega izvoza, ki je leta 2022 znašal 53 milijard evrov, najnižji zunanjetrgovinski primanjkljaj. Novejši podatki kažejo, da se je rast uvoza in izvoza znižala. Rast izvoza (31,1 odstotka) je bila januarja višja od rasti uvoza (27,2 odstotka). Na uvoz so močno vplivale višje cene energije; cene premoga, zemeljskega plina in nafte so se leta 2022 namreč zelo zvišale.

Izvoz sta na drugi strani v drugi polovici leta poganjali kemična in farmacevtska industrija. Slovenija je tudi edina med državami, ki je v zadnjih desetih letih zmanjšala delež izvoza na trg Evropske unije (EU). To je razvidno v zadnjih letih in je posledica povečane blagovne menjave s Švico zaradi povezav farmacevtske industrije. Ob tem je izvoz povečala še panoga strojev in transportne opreme, ki je leta 2022 zabeležila 8,9-odstotna rast.

Glede izvozne perspektive so napovedi mešane. Farmacevtska industrija napoveduje nadaljnje naložbe, ki bodo izvoz povečale. Izvoz, ki je vezan na proizvodne verige EU, bo zagotovo občutil upočasnitev gospodarstva EU, kar se bo odrazilo v manjšem zunanjem povpraševanju, ocenjujejo analitiki.

Vse države v letu 2022 s primanjkljajem

Slovenija je edina država, ki je od leta 2010 do leta 2022 šest let beležila zunanjetrgovinski presežek. V vseh ostalih državah so v omenjenem obdobju ustvarjali primanjkljaj, največjega na Hrvaškem. Vse države so v letu 2022 pridelale primanjkljaj. Največjega so s 17,6 milijarde evrov ustvarili na Hrvaškem. Čeprav ima Hrvaška največji deficit v trgovinski izmenjavi med državami, se ta uravnoteži s storitvami iz turizma, ugotavljajo. Najmanjši deficit je imela Severna Makedonija – 3,83 milijarde evrov.

Primanjkljaj so na Hrvaškem napihnile visoke cene energije – goriv in maziv –, pri katerih je uvoz občutno višji od izvoza. V januarju se je rast uvoza znižala na 19,8 odstotka, izvoza pa na 13,1 odstotka. Visoke cene surovin so povečale blagovno menjavo tudi v Bosni in Hercegovini (BiH). Poganjale so tako izvoz kot uvoz. Na strani izvoza je šlo za aluminij, železo in jeklo, na uvozni strani pa naftne derivate. Tudi v Severni Makedoniji in Srbiji se je uvoz v letu 2022 povečal precej bolj kot izvoz. Konec leta pa je v obeh državah rast izvoza presegla hitrost rasti uvoza.

Slovenija edina zmanjšala delež trgovine z EU

Medtem ko je Slovenija zaradi večje blagovne menjave s Švico od leta 2010 znižala delež izvoza v EU, ga druge države v regiji večajo. Glavne hrvaške trgovinske partnerice so Italija, Nemčija, Slovenija in Madžarska. Z vstopom v evroobmočje in schengen se bodo vezi še okrepile. BiH zaradi geografskega položaja največji delež izvozi v države regije – največ na Hrvaško in v Srbijo.

Srbija 60 odstotkov izvozi v EU – največ v Nemčijo, Italijo in na Madžarsko. Vse pomembnejša partnerica postaja Kitajska, ki je v zadnjih letih ena največjih investitork. V države regije Adria najmanjši delež izvozi Severna Makedonija. Njena najpomembnejša trgovinska partnerica je Srbija. V EU ob Nemčiji veliko izvozi v Bolgarijo in Grčijo.

Kako bo v 2023

Analitiki za 2023 pričakujejo, da bo blagovna menjava v celotni regiji Adria upadla. Glavna razloga sta učinek visoke osnove leta 2022 in splošna upočasnitev gospodarske rasti glavnih trgovinskih partneric regije. Visoke cene bodo izvoz in uvoz še naprej višale, visoka inflacija pa bo znižala domače povpraševanje. Ob tem bodo na trgovsko menjavo še naprej pomembno vplivale cene surovin.

Gospodarska upočasnitev glavnih trgovinskih partneric bo najpomembnejše vplivala na gibanje izvoza. Indeks nabavnih menedžerjev v Nemčiji se je februarja znova spustil v območje krčenja – na 46,3 točke –, kar kaže na slabšanje pričakovanj v proizvodnem sektorju. To odražajo tudi števila naročil proizvajalcev v regiji, ki so februarja na letni ravni upadla. Izjema je le Severna Makedonija, kjer so zabeležili blago rast števila naročil.

Tudi pri uvozu analitiki pričakujejo upočasnitev hitrosti rasti, ki jo povezujejo s slabšimi izvoznimi obeti. Zaradi visoke inflacije in stroškov financiranja pričakujejo upad domače potrošnje po vsej regiji. To se bo direktno odrazilo v nižjem uvozu blaga za končno potrošnjo v letu 2023.

Vas zanimajo podrobne napovedi in analize za posamezne države? Brezplačno prenesite poročilo analitikov Bloomberg Adria v formatu PDF.