Minulo leto je razkrilo krhkost tržnega optimizma. Rekordno visoka vrednotenja, skoncentrirana v peščici ameriških tehnoloških velikanov, so se srečala z geopolitično nestabilnostjo in nepredvidljivo Trumpovo politiko, kar je trge spremenilo v poligon velike nihajnosti. Novo leto pa ni prineslo umiritve, temveč stare strahove: vrnitev groženj z dajatvami, rast negotovosti glede svetovnega gospodarstva in vse pogostejša vprašanja o trajnosti rasti. V takšnem okolju se vlagatelji znova obračajo k stari dilemi – ali je to leto primerno za podcenjene oziroma "value"delnice? Številke že ponujajo odgovor.
Evropske podcenjene delnice so v zadnjem letu prekosile ne le evropske, temveč tudi ameriške hitrorastoče oziroma "growth" favorite. V nadaljevanju najprej ponujamo pregled razlik med podcenjenimi in rastočimi delnicami ter razloge, zakaj bi lahko bile prve letos zanimive.
Kaj so pravzaprav podcenjene in rastoče delnice?
Gre za dva različna sloga vlaganja, ki se razlikujeta po osnovni logiki vrednotenja in pričakovanjih rasti.
Podcenjene delnice običajno pripadajo uveljavljenim podjetjem, ki jih trg trenutno ocenjuje konservativno, kljub stabilnim fundamentalnim kazalcem poslovanja. Take delnice imajo pogosto nižje vrednotene multiplikatorje, kot sta P/E in P/B, ter lahko izplačujejo dividende kot del stabilnih poslovnih modelov.
Rastoče delnice, nasprotno, pripadajo podjetjem z nadpovprečno rastjo prihodkov in dobička, kjer vlagatelji danes plačujejo premijo v upanju na močno rast dobička v prihodnosti. Pogosto imajo visoko vrednotena razmerja in reinvestirajo dobiček, namesto da izplačujejo dividende, kar je odsev pričakovanj hitre ekspanzije.
Uravnoteženje tveganja in donosa: podcenjene proti rastočim delnicam v letu 2026
V okolju povečane makroekonomske in geopolitične negotovosti za vlagatelje ni odločilno, kje doseči največji donos, temveč kako upravljati tveganje, ne da bi se odpovedali dolgoročni perspektivi. V tem kontekstu se evropske podcenjene delnice kažejo kot smiselna komponenta portfelja, predvsem ker se z njimi še vedno trguje po precej nižjih vrednotenjih v primerjavi z ameriškimi podcenjenimi delnicami, pa tudi v primerjavi s svojimi zgodovinskimi povprečji.
Seveda to ne pomeni, da bi moral portfelj v celoti vključevati podcenjene delnice ali Evropo. Delnice hitrorastočih podjetij še vedno ohranjajo svoje mesto, sploh v dolgoročnem kontekstu in v sektorjih z jasno strukturno rastjo. V letu, ko se pričakuje nadaljevanje nihajnosti, negotovosti glede trgovinskih odnosov in potencialnih pritiskov na globalno rast, pa se zanašanje izključno na optimistična pričakovanja prihodnjih stopenj rasti povezuje s povečanim tveganjem razočaranja. V takšnem okolju ponujajo podcenjene delnice, predvsem evropske, boljše ravnotežje med tveganjem in pričakovanim donosom.
Kaj pa ameriške podcenjene delnice?
Ameriške podcenjene delnice se trenutno ne zdijo tako privlačne kot evropske. Z večino se trguje po vrednotenjih, primerljivih z evropskimi rastočimi delnicami, zaradi česar so manj privlačne za vlagatelje, ki iščejo kombinacijo stabilnosti in ugodne cene. Poleg tega dividendni donosi pogosto niso dovolj impresivni, da bi upravičili vlaganje izključno iz defenzivnih razlogov, sploh v letu velike negotovosti. Čeprav lahko ameriške podcenjene delnice še vedno igrajo vlogo v razpršenem portfelju, njihova kombinacija cene in stabilnosti trenutno ne zagotavlja enake vrednosti kot evropski trg. Vlagatelji, ki iščejo varnejše možnosti s potencialom rasti, bodo zato pogledovali predvsem proti evropskim podcenjenim delnicam.
Podcenjene delnice za defenzivno uravnotežen portfelj
V letu, zaznamovanem z negotovostjo in tržno nihajnostjo, se zdi strategija, ki združuje stabilne delnice z omejenim tveganjem, smiselna. Evropske podcenjene delnice še vedno ponujajo privlačno razmerje med ceno in varnostjo, medtem ko ameriške "value" opcije ne prinašajo iste prednosti. Rastoče delnice ohranjajo potencial za dolgoročno rast, a v kratkem roku njihova visoka vrednotenja pomenijo večje tveganje razočaranja.
Pameten portfelj danes zato išče ravnotežje: dovolj defenziven, da preživi tržne turbulence, a hkrati z možnostjo dolgoročne rasti. Tako lahko vlagatelji upravljajo tveganje, in ne le lovijo kratkoročni dobiček.
