Nemška podjetja: Trg dela velika šibka točka Slovenije

Nemčija je daleč najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije. Nemško-slovenski gospodarski odnosi, katerih obseg presega 13 milijard evrov, se še naprej gibljejo v pozitivnem trendu, na kar vpliva visoka rast izvoza slovenskih podjetij v Nemčijo.

Lani je bila nemško-slovenska blagovna menjava rekordna, saj je znašala 13,2 milijarde evrov. Zaradi velikega pomena Nemčije kot naše partnerice je pomembno, kako nemška podjetja ocenjujejo slovensko gospodarsko stanje.

Raziskavo, v kateri sodelujejo nemška in druga tuja podjetja s sedežem v Sloveniji, že vrsto let izvaja Slovensko-nemška gospodarska zbornica. Istočasno jo izvajajo v 15 drugih državah Srednje in Vzhodne Evrope. Glede na rezultate raziskave bo gospodarska aktivnost v Sloveniji tudi letos ostala na visoki ravni. 

Zakaj je Slovenija privlačna za nemške vlagatelje?

Kot je povedala predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein, je Slovenija na splošno zelo privlačna kot poslovna lokacija, kar izhaja predvsem iz njenega članstva v EU.

"Skoraj 90 odstotkov anketirancev meni, da je to jasna lokacijska prednost. Ob tem dve tretjini anketiranih podjetij cenita znanje in izkušnje lokalnih zaposlenih, več kot polovica pa njihovo predanost in pripravljenost za delo," je izsledke raziskave povzela von Bohnstein.

Povprečna gospodarska in še slabša davčna politika

Kljub temu nemška podjetja vidijo veliko prostora za izboljšave. "Z javno upravo je na primer zadovoljna le slaba tretjina anketirancev, velika večina tudi meni, da je treba v boju proti korupciji nadoknaditi zaostanek. Poleg tega več kot polovica podjetij ocenjuje gospodarsko politiko kot povprečno," pravi von Bohnstein.

Po njenih besedah je trg dela velika šibka točka Slovenije, saj je več kot polovica anketirancev nezadovoljna z delovnopravno zakonodajo. "Dve tretjini vprašanih se pritožujeta zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev, vsako drugo podjetje pa poroča o visokih stroških dela," povzema. 

Skoraj 60 odstotkov podjetij vidi kot največje poslovno tveganje pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Zaradi zapletenih davčnih predpisov, številnih dajatev in davkov ter samega delovanja davčnega sistema prejema Slovenija na področju davčnega sistema in davčnih organov že od leta 2006 slabo oceno.

Kljub minimalni davčni reformi smo pristali šele na enajstem mestu v primerjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope. "Dve tretjini podjetij menita, da davčne obremenitve ne spodbujajo naložb in ne motivirajo visokokvalificiranih delavcev," dodaja von Bohnstein.

Pri nas je treba plačati za 300 ali 400 evrov več dajatev na plačo

Če pogledamo bolj konkretno, so v podjetju Deslo - AHK naredili primerjavo med obdavčitvijo plač pri nas in v Avstriji. "Za 2.300 in 3.700 evrov bruto plače moramo v Sloveniji v povprečju plačati za od 300 do 400 evrov več dajatev," je kritična Katja Stadler iz omenjenega podjetja.

Pri tem izpostavlja, da si želijo nemški investitorji dobro plačati svoje zaposlene in zato ne sprašujejo o znesku minimalne plače, ampak o dajatvah na plače in tudi nagrade zaposlenih. "Treba je razmisliti o obdavčitvi plač v vseh razredih, saj je ta med odločilnimi faktorji pri odločitvi nemških podjetij za investiranje v Slovenijo," meni Stadler.

Poleg tega so pomemben kriterij pri odločitvah za naložbe tudi subvencije. Podjetja so v nedavni raziskavi ocenila, da občutno lažje dostopajo do subvencij in pridobijo informacije o njih. Ovire so predvsem birokratske narave in povezane z nepreglednostjo postopkov in odločitev.

 

 

Srbija glavna konkurentka?

Dogaja se še eden zanimiv pojav, in sicer t. i. trend "nearshoring", kar pomeni, da podjetja preusmerjajo svoje storitve z druge geografske lokacije bližje svojemu sedežu. "Nemška podjetja preusmerjajo proizvodnjo nazaj v Vzhodno Evropo in tukaj ima Slovenija zagotovo veliko konkurenco. Srbija v zadnjem času privablja veliko nemških podjetij, saj imajo strokovno in tehnološko zavzet ter produktiven kader, hkrati pa je uspešna tudi pri privabljanju nemških investicij," pravi Medeja Lončar, članica nadzornega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice in direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija.

Kot poudarja, bomo zato morali razmisliti, kako se dobro pozicionirati na tem področju. "Ena izmed priložnosti je zagotovo kibernetska varnost pa tudi področje trajnostnega razvoja - tukaj je Slovenija v prednosti pred marsikatero državo, tudi pred Srbijo, ki ima precej nižje standarde na tem področju," pravi Lončar.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar