Evropska unija pripravlja največji sklad v zgodovini, namenjen poznim fazam financiranja startupov. Zakaj?
Dolga leta so evropski samorogi – startupi, vredni več kot milijardo dolarjev – zapuščali Evropo in iskali kapital za rast v ZDA in Veliki Britaniji, preko velikih skladov ter borz v New Yorku, Londonu in Silicijevi dolini.
Scaleup Europe Fund je odgovor na to težavo.
Sklad Scaleup Europe Fund, vreden pet milijard evrov, naj bi začel s prvimi naložbami v drugem četrtletju 2026. Kdor bo dobil mandat za upravljanje tega denarja, bo prevzel tudi vlogo, ki bo v prihodnjem desetletju oblikovala evropsko tehnološko sceno.
Evropa želi obdržati samoroge
Scaleup Europe Fund ni običajen investicijski sklad, ampak politično orodje, ki deluje po tržnih principih. Cilj je jasen: Evropa želi svoja tehnološka podjetja obdržati dovolj dolgo, da postanejo globalni igralci.
Sklad se financira s kombinacijo javnega in zasebnega kapitala. Evropska komisija vlaga milijardo evrov iz programa Horizont Evropa (Horizon Europe), medtem ko naj bi zasebni vlagatelji zagotovili vsaj še dve milijardi. Cilj je vzpostaviti sklad v vrednosti pet milijard evrov z dolgoročno ambicijo doseči 25 milijard.
Kapital je namenjen t. i. globokim tehnologijam (angl. deep tech), to so inovacije, ki temeljijo na napredni znanosti. V ospredju so umetna inteligenca, kvantne tehnologije, polprevodniški čipi, robotika in biotehnologija.
Deep tech podjetja običajno razvijajo tehnologije, ki izhajajo iz univerzitetnih laboratorijev ali dolgoročnih raziskovalnih programov. Takšna podjetja imajo daljši tehnološki razvojni cikel in pogosto potrebujejo več kapitala, preden njihov izdelek doseže trg.
Minimalne naložbene runde presegajo sto milijonov evrov.
To pomeni, da morajo podjetja, ki kandidirajo, že imeti razvit izdelek, prve pomembne prihodke in prejšnje investicije iz rund serije B ali serije C. Sklad je namenjen podjetjem, ki so tehnološko potrdila svoj izdelek in zdaj iščejo kapital za globalno širitev, gradnjo proizvodnih zmogljivosti ali vstop na nove trge.
Z drugimi besedami, tipičen kandidat za ta sklad je start-up samorog, ki že zaposluje na stotine inženirjev ali raziskovalcev ter razvija tehnologijo, ki bi lahko postala strateško pomembna za evropsko industrijo.
Bloomberg poroča, da je EU seznam kandidatov za upravljanje skladom omejila na pet podjetij: švedska EQT in Northzone, francoski Eurazeo ter britanska Atomico in Vitruvian Partners.
V evropskih finančnih krogih se največkrat omenja eno ime: EQT. EQT je eden največjih investicijskih skladov v Evropi, z več kot 230 milijardami evrov sredstev pod upravljanjem. V zadnjih dvajsetih letih je sklad investiral v stotine tehnoloških in industrijskih podjetij po vsem svetu.
Razlog za to odločitev je jasen. Skoraj 30 odstotkov evropskih samorogov, start-up podjetij, vrednih več kot milijardo dolarjev, se je med letoma 2008 in 2021 preselilo izven Evrope. Scaleup Europe Fund je neposreden poskus, da se ta trend ustavi in podjetja ostanejo v EU.
Evropa je imela raziskovalce, inženirje in ideje, a ni imela kapitala, ki bi ostajal na kontinentu. Ko je podjetje doseglo fazo globalne rasti, je denar skoraj vedno prihajal iz San Francisca ali New Yorka, skupaj s pritiskom, da se podjetje preseli.
Ta sklad skuša prekiniti ta cikel. Ne preko subvencij, ampak z uporabo tržnega kapitala in jasnim sporočilom: ostani v Evropi.
Čeprav Scaleup Europe Fund predstavlja največje evropsko orodje za financiranje start-upov v pozni fazi, je njegovih pet milijard evrov še vedno večkrat manj kot kapital, s katerim razpolagajo največji ameriški skladi tveganega kapitala.
Ali je to pomembno za regionalne ustanovitelje?
Obstaja en ključen pogoj za naložbo iz sklada: podjetje mora imeti ali preseliti sedež v eni od držav EU ali držav, ki sodelujejo v programu Obzorje Evropa.
Tu se začne pomen za regijo Adria. Srbija, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina, Slovenija in Hrvaška sodijo v ta okvir.
Vendar se regija že več let nahaja v neugodnem položaju. Ima dovolj talentov za razvoj globalnih produktov, a premalo podjetnikov in kakovostnih podjetij, ki prejmejo financiranje.
Srbija trenutno šteje 11 aktivnih skladov tveganega kapitala s skupno 77 financiranimi podjetji, vendar največji investicijski krogi ne presegajo treh milijonov evrov.
Hrvaška in Slovenija sta na tej lestvici nekoliko boljši, sklad pa bi lahko bil pomemben le za zelo majhno število podjetij. Hrvaški start-up Daytona je februarja letos zbral naložbo v višini 24 milijonov dolarjev, pri čemer je bila večina sredstev zagotovljena s strani ameriških vlagateljev.
Foto: Daytona
Za regijo Adria je sporočilo jasno, a zahteva pomemben premik v razvoju start-up ekosistema. Da bi podjetja iz regije postala kandidati za takšne sklade, je potrebno nekaj ključnih stvari: več kapitala v zgodnjih fazah, več start-upov, ki presegajo prag deset milijonov evrov prihodkov, ter tesnejša povezava med univerzitetnim raziskovanjem in industrijo.
V praksi to pomeni, da mora regija ustvariti več podjetij, ki lahko zbirajo sredstva v višini od 20 do 50 milijonov evrov, preden postanejo kandidati za sklade, ki vlagajo stotine milijonov. Podobno kot Daytona iz Hrvaške.
Neposreden dostop do sklada za večino podjetij iz Srbije, Severne Makedonije ali Bosne in Hercegovine v kratkem času ni realen. Vendar pa ekosistem, ki se gradi okoli njega, odpira pot, ki doslej ni obstajala.
Kdor bo zmagal aprila, ne bo upravljal le denarja. Upravljal bo tudi pravila igre za naslednjo generacijo evropskih ustanoviteljev.
.webp){kind=icon}
