"Majhne države uspevajo, če so zelo predvidljive in izjemno učinkovite"

Ima Slovenija dobro okolje za nastanek in razvoj zagonskih podjetij? Katere so naše prednosti, kaj nam še manjka? In kako Evropo v celoti približati uspehu ZDA?

Na Slovenskem startup forumu 2026 je evropska organizacija ESNA (Europe Startup Nations Alliance) predstavila rezultate primerjave med državami.

Ob tej priložnosti je na nekaj vprašanj Bloomberg Adria odgovorila Linda Capusa, direktorica operacij in članice upravnega odbora pri evropski organizaciji za spodbujanje startupovskega okolja ESNA (Europe Startup Nations Alliance).

Kako se Slovenija primerja z drugimi evropskimi državami na področju startupovskih politik? Katere so naše glavne prednosti in slabosti?

Po našem na novo objavljenem poročilu Startup Nations Standards Report 2025 je Slovenija ena najhitrejših reformatork, saj je med sodelujočimi državami dosegla največje letno izboljšanje pri izvajanju startupovskih politik.

Njene glavne prednosti so v strukturnih reformah, zlasti v popolni uskladitvi z najboljšimi praksami na področju delniških opcij, ter v uspešnosti pri ustanavljanju startupov in digitalnih javnih storitvah.

Hkrati pa ostajajo priložnosti za napredek na področjih, ki so ključna za rast: regulativa, ki omogoča inovacije, dostop do zasebnega kapitala v poznejših fazah ter globina politik na področju talentov in vključenosti. To niso neobičajne vrzeli za hitrorastoče ekosisteme in nakazujejo, kje se lahko pojavi nadaljnji napredek.

Kaj bi morala majhna država, kot je Slovenija, narediti, da postane resna startupovska destinacija v Evropi?

Majhne države so pogosto uspešne, če so zelo predvidljive in izjemno učinkovite. To pomeni, da izberejo nekaj področij odličnosti – na primer okvire za talente, hiter vstop na trg ali podporo rasti podjetij – in jih dosledno izvajajo.

Prav tako je pomembno, da se država pozicionira kot vstopna točka na enotni evropski trg ter ustanoviteljem ponudi hitro, digitalno in mednarodno dostopno okolje, iz katerega lahko širijo poslovanje čez meje.

Zakaj se Unija kapitalskih trgov EU (CMU) še ni zares uveljavila?

CMU posega na nekatera najbolj občutljiva področja nacionalnih pristojnosti, vključno s stečajnim pravom, obdavčitvijo in regulacijo vrednostnih papirjev. Čeprav je bil dosežen napredek, razdrobljenost na teh področjih še vedno omejuje čezmejne naložbe in globino trgov.

 

 

Na nekaterih področjih Evropi še vedno manjka povsem poenoten pravilnik in infrastruktura za kapitalske trge, kar otežuje in podraži širitev čez meje.

Kaj je treba storiti, da bi startupi in scaleupi dobili dostop do resnično enotnega evropskega kapitalskega trga?

To bo zahtevalo zmanjšanje čezmejnih trenj za vlagatelje, poenostavitev poti do rastnih trgov za scaleupe ter boljšo mobilizacijo dolgoročnih prihrankov v produktivne naložbe.

Politika lahko pri tem odigra ključno vlogo z usklajevanjem spodbud, zniževanjem administrativnih ovir in spodbujanjem zasebnega kapitala k soinvestiranju skupaj z javnimi instrumenti.

Ali je Evropa sploh lahko konkurenčna brez pravega enotnega kapitalskega trga?

Evropa lahko ustvari močne startupe tudi brez enotnega kapitalskega trga, vendar je ustvarjanje velikega števila podjetij globalnega obsega občutno težje.

Razdrobljenost povečuje stroške in kompleksnost rasti, kar na koncu vpliva na konkurenčnost na svetovni ravni.

Zakaj Evropi še vedno primanjkuje globalnih tehnoloških prvakov, primerljivih z ZDA? Je težava v denarju, regulativi ali miselnosti?

Pomembni sta globina in povezanost kapitalskih trgov, zlasti v poznejših fazah razvoja podjetij. Regulativa lahko omogoča ali zavira eksperimentiranje, še zlasti v strateških in reguliranih sektorjih. Izziv je uskladiti kapital, regulacijo in ambicije na ravni celotnega kontinenta.

Kako ESNA meri, ali je država res startupom prijazna? Katere države so najuspešnejše?

ESNA uporablja Startup Nations Standards. Ti ocenjujejo osem področij, ki pokrivajo celoten življenjski cikel startupa – od ustanavljanja podjetij in talentov do financiranja, regulative in digitalnih javnih storitev.

 

Namesto splošnega razvrščanja držav ESNA razvršča najboljše prakse po posameznih standardih, saj različne države vodijo na različnih področjih politik.

Kako ESNA sodeluje z vladami in kakšen dejanski vpliv ima?

ESNA tesno sodeluje z vladami z zagotavljanjem skupnega okvira, primerjalnih dokazov in praktičnih smernic za podporo oblikovanju in izvajanju politik. Njen vpliv je v tem, da državam pomaga preiti od političnih zavez k operativni izvedbi ter spodbuja medsebojno učenje po Evropi.

Ali lahko navedete konkreten primer, kjer je delo ESNA vplivalo na prakso v resničnem svetu?

Več držav je uporabilo Startup Nations Standards kot referenčno točko za institucionalne in politične reforme. Na primer, vzpostavljeni so bili nacionalni mehanizmi koordinacije med vladami in deležniki ekosistema prav z namenom pospeševanja izvajanja standardov – o tem smo imeli neposredno pričevanje na našem zadnjem forumu ESNA.

Kaj počne ESNA? ESNA (Europe Startup Nations Alliance) deluje kot politično-strokovna platforma na področju evropskih startupovskih politik. Povezuje Evropsko komisijo, vlade držav članic in nacionalne organe za podjetništvo s ciljem usklajevanja politik, izmenjave najboljših praks in izboljšanja pogojev za rast startupov po celotni Evropi. Organizacija je formalno nastala leta 2021 in ima sedež v Lizboni na Portugalskem.

Na ravni EU je delo ESNA prispevalo tudi k širšim razpravam o zmanjševanju razdrobljenosti in izboljšanju pogojev za rast podjetij.

Kako se bo evropski startupovski sistem razvijal v prihodnjih petih letih? Kateri trendi bodo odločilni?

Odločilno bo, ali bo Evropi uspelo uskladiti kapitalske trge, regulacijo in talente v večjem obsegu, tako da bodo startupi ne le nastajali, temveč tudi rasli in ostajali v Evropi.

Kako pomembne so delniške opcije in lastništvo zaposlenih za konkurenčnost Evrope? Kaj bi morale vlade narediti bolje?

Lastništvo zaposlenih je ključen vzvod konkurenčnosti, zlasti za privabljanje in zadrževanje vrhunskih talentov v startupih, ki ne morejo tekmovati samo z denarnimi plačami.

Vlade bi morale zagotoviti preprosto in predvidljivo obdavčitev, se izogniti dvojni obdavčitvi ter zagotoviti jasne pravne okvire, ki delujejo tudi v čezmejnih ekipah. Nedavne reforme v več državah, tudi v Sloveniji, kažejo, kako velik vpliv imajo lahko dobro zasnovani režimi delniških opcij.