Sodnik je v največji ameriški protimonopolni zadevi v skoraj treh desetletjih odločil, da bo Google, ki je del podjetja Alphabet, moral deliti podatke o spletnem iskanju s tekmeci, hkrati pa se bo izognil strožjim kaznim, vključno s prisilno prodajo svojega podjetja Chrome.
Torkova odločitev predstavlja udarec za vlado, saj še zdaleč ne dosega najstrožjih ukrepov, ki so jih zahtevali organi za preprečevanje monopolov, potem ko je sodišče ugotovilo, da je Google nezakonito monopoliziral trg iskanja. Sodnik Amit Mehta je dejal, da bo Googlu prepovedal sklepanje ekskluzivnih pogodb za distribucijo, vendar bo iskalnemu velikanu še vedno dovolil, da plača svojim partnerjem – ključna zmaga za Apple, ki je letno prejel približno 20 milijard dolarjev za to, da je Googlov iskalnik postal privzet na iPhonih. Ugotovitev sledi lanski odločitvi sodnika iz Washingtona, da je Google nezakonito monopoliziral trge spletnega iskanja in oglaševanja z iskanjem. Mehta je aprila opravil tritedensko zaslišanje, da bi določil rešitev.
V izjavi je Google pohvalil odločitev, ki priznava, kako je umetna inteligenca spremenila iskalno industrijo, vendar je dejal, da se podjetje še vedno ne strinja z Mehtovo prejšnjo sodbo, da je monopolizirala spletno iskanje. Iskalni velikan je tudi izrazil zaskrbljenost zaradi zahtev glede deljenja podatkov, ki jih je naložil sodnik.
»Zaskrbljeni smo glede tega, kako bodo te zahteve vplivale na naše uporabnike in njihovo zasebnost, in odločitev natančno pregledujemo,« je dejala Lee-Anne Mulholland, podpredsednica za regulativne zadeve. »Sodišče je priznalo, da bi prodaja Chroma in Androida presegla osredotočenost primera na distribucijo iskanja in bi škodovala potrošnikom in našim partnerjem.« Delnice Alphabeta so se po objavi sodnikove sodbe v podaljšanem trgovanju povzpele za kar 8,7 odstotka. Delnice Appla so se povzpele za kar 4,3 odstotka.
'Bolje od strahu'
"Sodba je za Google veliko boljša od strahu," je dejal Nat Schindler, analitik pri Scotiabank. Odredba je ena najmonumentalnejših sodnih odločitev, ki vplivajo na tehnološki sektor v več kot četrt stoletja, in bi lahko ponudila načrt za druge sodnike, ki bi lahko na koncu pretehtali podobne odločitve v primerih proti Meti, Amazonu in Applu. V še eni zmagi za Google sodnik podjetju ni prepovedal plačevanja tretjim osebam, vključno z Applom, za privzeto postavitev brskalnika v brskalnikih ali na mobilnih napravah.
"Prekinitev plačil Googlu bo skoraj zagotovo povzročila znatno – v nekaterih primerih celo hudo – škodo distribucijskim partnerjem, povezanim trgom in potrošnikom, kar odsvetuje široko prepoved plačil," je zapisal sodnik.
Deljenje podatkov iskanja
V skladu z sodbo bo moral Google nekatere svoje podatke iskanja deliti s konkurenti. Med temi konkurenti bi lahko bili Microsoft in DuckDuckGo, pa tudi številna nova podjetja za umetno inteligenco, kot sta OpenAI in Perplexity. Ti podatki bi pomagali pri izgradnji konkurenčnih iskalnikov ali modelov umetne inteligence.
Sodnik je tudi razsodil, da Google od proizvajalcev naprav ne more več zahtevati, da za dostop do trgovine Google Play v sistemu Android prevzamejo vse njegove aplikacije – kar je poleg zahteve po deljenju podatkov že druga skromna zmaga za ministrstvo za pravosodje.
"Google je odgovoren," je v objavi na X dejala Gail Slater, vodja protimonopolne agencije pri ministrstvu za pravosodje. "Sodišče ni odredilo vseh naših zahtevanih olajšav in tehtamo svoje možnosti. Vendar se je sodišče strinjalo s potrebo po pravnih sredstvih, ki bodo obnovila konkurenco in ponovno odprla digitalno igralno polje, spodbudila naložbe in inovacije, ki bodo zagotovile, da bodo ZDA vodile naslednjo dobo tehnologije." Vendar je več Googlovih nasprotnikov odločitev kritiziralo kot nezadostno.
"Ne verjamemo, da bodo pravna sredstva, ki jih je odredilo sodišče, prisilila k spremembam, potrebnim za ustrezno obravnavo Googlovega nezakonitega ravnanja," je dejal izvršni direktor DuckDuckGo Gabriel Weinberg, ki je pričal na sojenju. "Google bo še vedno lahko uporabljal svoj monopol za zadrževanje konkurence, vključno z iskanjem z umetno inteligenco."
Dovoljenje za nadaljnje plačilo za umestitev v brskalniku je zmaga za Apple, ki daje prednost iskalniku Google, saj mu omogoča najboljšo umestitev v iskalni vrstici Safari na računalnikih in mobilnih napravah. Uporabniki se lahko odločijo za prehod na Microsoftove storitve Bing, DuckDuckGo in druge.
Če bo Google še naprej plačeval Applu, bo družbi dalo potreben oddih za njegov segment storitev, ki je že tako pod pritiskom regulatorjev po vsem svetu, ki poskušajo razdeliti njegovo poslovanje z App Store, vredno 100 milijard dolarjev na leto. Sodna odločitev kaže, da se lahko privzeta ureditev nadaljuje – z manjšimi prilagoditvami.
Bloomberg
Alternativni iskalniki
Med drugim, da bo moral Apple bolje promovirati alternativne iskalnike in vsako leto spreminjati nastavitve privzetega iskalnika. Sodnik je tudi odločil, da morajo imeti uporabniki možnost nastaviti drug privzeti iskalnik za način zasebnosti, kar je Apple že pred nekaj meseci obravnaval.
Čeprav lahko Google še vedno plačuje Applu, je Mehta dejal, da bi se to lahko spremenilo. "Zaenkrat bo Google lahko plačal distributerjem za privzeto umestitev. Obstajajo tehtni razlogi, da se sistema ne pretrese in da se pusti, da tržne sile opravijo svoje delo," je zapisal Mehta. Vendar je sodnik dejal, da je "pripravljen ponovno preučiti prepoved plačil (ali manjše pravno sredstvo), če konkurenca ne bo bistveno obnovljena s pravnimi sredstvi, ki jih sodišče naloži." Perplexity je zavrnil komentar. Microsoft, OpenAI in Anthropic se na prošnje za komentar niso takoj odzvali.
Tožba proti Googlu je bila prvotno vložena v zadnjih mesecih prve Trumpove administracije. Po 10-tedenskem sojenju leta 2023, ki ga je vodilo pravosodno ministrstvo takratnega predsednika Joeja Bidna, se je Mehta avgusta 2024 postavil na stran vlade. Mehta je v svoji odločitvi dejal, da je Google nezakonito prevladoval na trgu iskanja, saj je Applu in drugim podjetjem plačal več kot 26 milijard dolarjev, da bi njegov iskalnik postal privzeta možnost na pametnih telefonih in spletnih brskalnikih.
Ministrstvo za pravosodje je v odgovor na sodnikove ugotovitve predlagalo, da se Google prisili prodati svoj priljubljeni spletni brskalnik Chrome in deliti nekatere podatke, ki jih zbira za ustvarjanje rezultatov iskanja. Mehto je tudi pozvalo, naj Googlu prepove plačevanje privzetih nastavitev iskalnikov – prepoved, ki bi veljala tudi za Googlove izdelke umetne inteligence, vključno z Gemini, za katere vlada trdi, da so bili podprti z nezakonitim monopolom podjetja na področju iskanja.
Na zaslišanju to pomlad je Google trdil, da so vladni predlogi preveč ekstremni. Podjetje je dejalo, da bi ukrepi škodovali ameriškim potrošnikom, gospodarstvu in položaju svetovnega vodilnega v tehnologiji.
Ministrstvo za pravosodje je 'pretiravalo'
Mehta je v svoji sodbi dejal, da je vlada "pretiravala z zahtevo po prisilni odprodaji teh ključnih sredstev, ki jih Google ni uporabil za uveljavitev kakršnih koli nezakonitih omejitev". Sodnik je obema stranema naročil, naj se do 10. septembra vrneta z novim predlogom za ukrepe, ki je skladen z njegovo sodbo, ali pa vložita poročilo o stanju, v katerem bosta opisal vsa nesoglasja.
Google se sooča z morebitnim razpadom v drugi tožbi ministrstva za pravosodje, ki izpodbija njegov monopol nad tehnologijo, ki se uporablja za nakup, prodajo in prikazovanje oglasov po spletu. Okrožna sodnica ZDA Leonie Brinkema v Virginiji je v začetku letošnjega leta razsodila v korist vlade in bo septembra opravila obravnavo, na kateri bo odločeno, ali naj podjetje prisili k prodaji orodij, ki jih uporabljajo spletna mesta, ki prodajajo oglaševalski prostor.
Primer je ZDA proti Googlu, 20-cv-3010, Okrožno sodišče ZDA, okrožje Columbia (Washington).
— S pomočjo Shirin Ghaffary, Marka Gurmana in Jillian Ward
.webp){kind=icon}
