Življenje po smrti zagotovo obstaja - vsaj ko gre za družbena omrežja. Facebook, Instagram in druge platforme, na katere med življenjem nalagamo fotografije, pišemo objave in shranjujemo pogovore, ne umrejo z nami, razen če za to poskrbimo že za čas življenja. Naj bo to bizarno ali ne, v digitalni dobi je treba razmišljati tudi o digitalni smrti.
Velika podjetja, ki stojijo za najbolj znanimi platformami, se vse bolj zavedajo grobišč profilov in podatkov, ki jih shranjujejo, in večina je razvila načine, kako rešiti to težavo smrti na internetu.
Ob upoštevanju dejstva, da bi Facebook lahko imel več umrlih kot živih uporabnikov v roku 50 let, kot trdijo akademiki z univerze v Oxfordu, to ni nenavadno.
Preberi še
Koliko dražje je umreti letos in kako dobičkonosna je pogrebna dejavnost
V Sloveniji vsak dan v povprečju umre 59 ljudi, ženske pri 89 letih, moški pa 83 letih.
31.10.2024
Pogrebniki ali ko smrt postane donosen posel
Dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti imajo 104 podjetja.
15.07.2024
Primer TikTok: Zakaj vlada in podjetja omejujejo dostop do družbenih omrežij?
Gospodarstvo z različnimi pristopi omejevanja, Petrol zaradi varnosti onemogoča dostop do TikToka.
06.09.2024
Svoboda govora ali kršenje zakonodaje? Zakaj se vrstijo prepovedi uporabe družbenih omrežij
Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik: 'Tudi preko Telekomovega omrežja se pošilja marsikaj, a posledic ni'.
05.09.2024
Smrt na Facebooku in Instagramu
Zastarele metode, kot je dajanje gesel bližnjim osebam, danes niso več uporabne niti ne zadostujejo za izbris profilov preminulih oseb. Razvoj tehnologije in kibernetska varnost sta zadevo dodatno zapletla z dvojno avtentifikacijo in podobnimi preverjanji, s pomočjo katerih platforme ščitijo svoje uporabnike.
S tem namenom je družba Meta razvila način, kako poskrbeti za profile umrlih ljudi in je med prvimi odgovorno pristopila k reševanju te težave.
Na Facebooku in Instagramu je več možnosti ravnanja s profili po smrti. Namreč, mogoče jih je trajno ugasniti ali pa lahko bližnje osebe z njimi še naprej upravljajo.
V prvem primeru mora podjetje prejeti zahtevo za brisanje profila s strani prijatelja ali člana družine, pri čemer je treba poslati dokazila, kot je mrliški list.
V drugem primeru Meta ponuja možnost shranjevanja spominskega profila, ki bo tudi tako označen, in s katerega bodo bližnje osebe lahko objavljale vsebino, odgovarjale na prošnje za prijateljstvo in podobno. Te osebe ne bodo mogle videti sporočil, oglasov, na katere so umrli kliknili, informacij o varnosti in nastavitvah ter fotografij, ki so bile samodejno sinhronizirane, trdijo iz Mete. Na ta način se zaščiti zasebnost umrle osebe.
Vsakdo pa lahko že med življenjem odloči, kdo bo upravljal njegove profile ali pa kdo jih bo ugasnil. Meta ponuja možnost določanja dednega stika.
"Po smrti osebe Facebook prijatelji in družina lahko zahtevajo, da se Facebook profil označi. Po označitvi se beseda ‘V spomin’ pojavi nad imenom na profilu osebe. Memorializacija pomaga, da profil postane spominsko mesto za ljubljene osebe in jih varuje pred poskusi prijav in lažnimi aktivnostmi", navaja Meta.
"Z namenom spoštovanja izbire, storjene za časa življenja, stremimo k ohranjanju njegovega profila brez sprememb po smrti", navaja Meta.
TikTok, LinkedIn in X
Podobno kot Meta ima tudi LinkedIn možnost označevanja profila, torej od platforme se lahko zahteva brisanje profila umrle osebe.
"Če ste pooblaščeni delovati v imenu umrle osebe in imate potrebne podatke ter dokumente, lahko zaprosite za brisanje njenega profila. Če pa niste pooblaščeni, lahko prijavite člana kot umrlega, zato da se ga označi," navajajo v pojasnilu na platformi LinkedIn.
Trenutno najbolj priljubljena svetovna platforma, TikTok, ni tako temeljito razmišljala o smrti svojih uporabnikov. Kot druge platforme ponuja možnost označevanja profilov z oznako "V spomin", ne pa tudi brisanja profila. To je pomemben korak, saj se nihče ne bo mogel prijaviti na profil, kar preprečuje vsakomur, da ureja ali uporablja profil za objavljanje nove vsebine ali pošiljanje sporočil.
O tem, kako ravnati s profili umrlih uporabnikov na platformi X, predhodno znani kot Twitter, so začeli razmišljati šele po objavi, da načrtujejo izbrisati neaktivne profile. To je povzročilo upor uporabnikov, ki niso želeli, da se objave njihovih bližnjih oseb izgubijo. Takrat je podjetje poudarilo, da bo umaknilo neaktivne profile, dokler ne najdejo novega načina, kako bi uporabniki lahko označevali profile umrlih. Zdaj ponujajo enake možnosti - vzdrževanje profila ali pa brisanje profila - kot večina ostalih.
Kako je z Google in Apple profili?
O smrti svojih uporabnikov je razmišljal tudi lastnik iPhone, Apple. Glede na to, da se na mobitelih in strežnikih nahaja celotno življenje večine ljudi, to ni nenavadno.
Apple prav tako dovoljuje uporabnikom imenovanje dednega stika, ki bo po smrti imel dostop do podatkov Apple profila ter pridobil dostop do fotografij, map in sporočil.
O tem je razmišljal tudi Google, ki ponuja možnost deljenja podatkov, kadar njihovi algoritmi zaznajo, da so uporabniki prenehali uporabljati profile. Vsak uporabnik mora odločiti, kako dolgo bo Google čakal, preden profil označi kot neaktiven. Na voljo so tudi možnosti samodejnega brisanja profila po treh mesecih neaktivnosti.
V enem od najbolj znanih podjetij se zavedajo, da veliko ljudi umre, ne da bi dali jasna pojasnila glede upravljanja njihovih profilov na omrežju. Zaradi tega pogosto sodelujejo s člani ožje družine umrlih, vendar jim ne posredujejo gesel niti drugih podatkov za prijavo.
Vprašanje zasebnosti
Pravila Googlea obstajajo z razlogom. Namreč, vprašanje, kaj se bo zgodilo s profili in podatki umrle osebe, je povezano z vprašanjem zasebnosti. Umrle osebe še vedno imajo pravico do dostojanstva in zasebnosti, medtem ko dostop do njihovih profilov omogoča množici ljudi dostop do njihovih zasebnih sporočil, fotografij, zapiskov in dokumentov, ki so jih morda želeli zadržati zase. Po drugi strani pa se postavlja vprašanje, ali naj bi ti podatki ostali v rokah velikih podjetij?