Primer TikTok: Zakaj vlada in podjetja omejujejo dostop do družbenih omrežij?

Družbena omrežja in aplikacije za kriptirano komuniciranje so po aretaciji snovalca omrežja Telegram Pavla Durova v Franciji in prepovedi uporabe omrežja X v lasti ameriškega podjetnika Elona Muska v Braziliji in Venezueli aktualna tema. Pri njihovi uporabi oziroma prepovedih se poraja kopica vprašanj in dilem, nekatera pravna, druga varnostna, spet tretja politična oziroma geopolitična.

Predvsem zadnja sproža razvpiti primer prepovedi uporabe družbenega omrežja TikTok. Ameriške oblasti so namreč lastniku, kitajskemu konglomeratu ByteDance, aprila letos naložile prisilno prodajo ali pa bo Washington zoper omrežje odredil prepoved delovanja na ameriškem trgu.

Spor podjetja z ameriško vlado poteka v ozadju političnoekonomskih trenj med ZDA in Kitajsko, saj je TikTok zaradi morebitne prepovedi maja vložil tožbo proti ameriški vladi. Družba namreč zakon označuje za protiustavnega in trdi, da "izpostavlja samo eno komunikacijsko platformo, za katero velja trajna prepoved po vsej državi, in vsakemu Američanu preprečuje sodelovanje v edinstveni spletni skupnosti z več kot milijardo uporabnikov po vsem svetu".

Poleg ZDA v večjem ali manjšem obsegu uporabo kitajskega omrežja med drugim omejujejo tudi v Veliki Britaniji, Avstriji, Belgiji, na Danskem in Nizozemskem, v Estoniji, Franciji, pričakovano tudi na Tajvanu.

Modic: TikTok zbira velike količine metapodatkov

Razlog za poseganje po ukrepih omejevanja uporabe kitajskega omrežja so v veliki meri povezani z nespoštovanjem varnosti podatkov in zasebnosti. Ti naj bi bili dostopni zaposlenim ByteDancea, prek tega pa tamkajšnji vladi, kar sicer Peking zanika.

"Podobne aplikacije, z izjemo Facebooka oziroma Mete, kot sta Telegram ali Signal, so bistveno bolje kriptirane in zaščitene, prav tako pa ščitijo zasebnost uporabnika, TikTok pa ne," o razlogih za prepovedi kitajske aplikacije, ne nekaterih podobnih drugih, čigar lastniki so zahodne družbe, meni strokovnjak za informacijsko tehnologijo in predavatelj na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani David Modic. "Menim, da so vatli presoje enaki za vse in da se regulatorji v primeru eklatantnih kršitev zasebnosti odzovejo ne glede na to, ali so lastniki Kitajci ali kdo drug," dodaja.

Član Laboratorija za računalniške komunikacije na omenjeni fakulteti dodaja, da je pri TikToku v primerjavi z drugimi aplikacijami sporno tudi to, da zbira čezmerne količine metapodatkov. "Denimo ogled nekega videa povezujejo z demografskimi podatki, zbirajo kontakte v imenikih uporabnikov, s čimer dobijo precej podrobno predstavo o svojih uporabnikih." Pri tem poudarja, da je bila Meta zaradi podobnih kršitev lani primorana plačati kazen, "tudi Apple je zato ustrezno zaostril svojo politiko zasebnosti", pojasnjuje.  

 

 

Vlada: Uradnikom uporaba TikToka odsvetovana

Našteto je ne nazadnje tudi razlog, da je aplikacija po priporočilu Vladnega urada za informacijsko varnost (URSIV) od lanskega marca odsvetovana na službenih napravah javnih uslužbencev.

Podobno ga na službenih napravah od lanskega februarja ne smejo uporabljati niti uslužbenci Evropske komisije in evropskega parlamenta; generalni sekretariat Sveta EU pa je začasno ustavil uporabo aplikacije. Razen Indije splošne prepovedi nastopa aplikacije na trgu, kakršna se napoveduje v ZDA, za zdaj ni.

Pri URSIV navajajo, da priporočilo domačim javnim uslužbencem temelji "na analizah domačih in tujih organizacij, predvsem pristojnih organov za kibernetsko varnost". Ti naj bi ugotovili, da se je v javnosti doslej večkrat "pojavilo opozorilo o vprašanjih zbiranja podatkov uporabnikov in s tem povezanih vprašanjih zasebnosti". Tako kot Modic tudi urad navaja, da ta zahteva veliko pravic pri nadzoru in dostopu do podatkov o napravi, na kateri je nameščena.

Urad opozarja, da je s TikTokom mogoče izvajati "propagandne aktivnosti in vpliv na javno mnenje" in da je v preteklosti že prišlo do primerov zlorab zasebnih podatkov uporabnikov.

Do konca leta nova enotna ureditev

URSIV oziroma vlada sicer ne razmišlja o nadaljnjih zaostritvah uporabe TikToka v javni upravi, prav tako ne Telegrama ali katerih drugih podobnih aplikacij, so nam sporočili pristojni.

Doslej je bila namreč digitalna varnostna politika na tem področju prepuščena presoji in izvajanju posameznim organom. "Priporočljivo je, da vsak organ in služba določi varnostno politiko mobilnih naprav ter da napotila implementira," je zapisano v vladnih Napotilih za varno uporabo službenih mobilnih naprav oziroma za varno komuniciranje iz leta 2018. Nekaj, kar naj bi po zagotovili urada do konca leta spremenili, saj bo ta pripravil "enotno informacijsko varnostno politiko, ki bo vključevala tudi to področje".

 

V gospodarstvu različni pristopi

O tem, kakšno varnostno politiko glede tega izvajajo v gospodarstvu, smo povprašali tudi nekaj podjetij. V novomeškem farmacevtu Krki denimo pojasnjujejo, da je na službenih napravah "do nekaterih spletnih strani in aplikacij (je) zaradi varnostne politike dostop v okviru Krkinega spletnega omrežja onemogočen. V službenem času pa lahko zaposleni do spletnih družbenih omrežij dostopajo le v službene namene." Dodajajo, da imajo v podjetju "navodila o uporabi spletnih družbenih omrežij, v katerih smo zapisali priporočila komuniciranja za zaposlene".

Pri našem največjem operaterju Telekomu dostopa do družbenih omrežij zaposlenim ne omejujejo. "Tako zaposlene kot uporabnike komunikacijskih tehnologij ozaveščamo o varni, pametni in zmerni rabi tehnologij", saj so med drugim prisotni tudi na TikToku.

V bančnem sistemu NLB imajo zaposleni na službenih napravah "kreiran namenski profil, ki omogoča uporabo le s strani banke odobrenih mobilnih aplikacij." V nasprotju s Telekomom pa poudarjajo, da mednje ne spadata "ne TikTok ne Facebook".

Tudi pri našem največjem trgovcu z energenti Petrolu imajo na službenih napravah onemogočen dostop do kitajske aplikacije. Dostop do TikToka je zaradi "pomislekov glede kibernetske varnosti strogo prepovedan na vseh službenih napravah".