Izzivi digitalne preobrazbe: Prepočasni smo. Pospešiti bo treba!

Digitalna preobrazba je ključna tako v javnem kot zasebnem sektorju. Ob tem pa 70 odstotkov projektov digitalizacije ne uspe tako, kot smo si želeli. Kakšno je trenutno stanje digitalne preobrazbe v Sloveniji?

"Odvisno, s kom se primerjamo. Zagotovo obstajajo uradne statistike, ampak menim, da tečemo prepočasi. Morali bi pospešiti tempo, več trenirati in potem bodo rezultati boljši," je na konferenci Bloomberg Adria o izzivih digitalizacije povedala Zdravka Zalar, direktorica podjetja Smartis.

Najpočasnejša in najbolj boleča je digitalna preobrazba v javnem sektorju. Kako konkretno digitalna preobrazba vpliva na način, kako pacienti dostopajo do zdravstvenih storitev? "Ko smo predstavljali strategijo digitalizacije zdravstva, smo menili, da morajo gosenice dobiti kolesa. Ampak še zdaleč ni tako – gosenice morajo postati metulji. To pa je boleče," je na okrogli mizi povedala Alenka Kolar, generalna direktorica Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu.

Bloomberg Adria - Nejc Pernek

 

Kot pravi, mladi s tem nimajo težav, med pacienti pa je največ starejših, ki niso digitalno ozaveščeni. "Ampak je pa za njihove otroke lažje, da razporejajo napotnice ali gredo v lekarno," ocenjuje Kolar. Digitalizacija po njenih besedah danes tudi omogoča, da pacienti vidijo, kje v državi so čakalne dobe krajše in daljše.

Poleg tega pravi, da zna danes že računalnik presoditi diagnozo na podlagi slike, je pa tako, da umetna inteligenca (UI) ne sme o ničemer odločati sama. "Zdravniki natisnejo tudi 3D-model srca, preden se ga dotaknejo," je povedala Kolar.

V kolikšni meri se javna uprava pri digitalni preobrazbi naslanja na zunanje sodelavce? "Tukaj naletimo na javno naročanje. Z veseljem bi sodelovali z zunanjimi sodelavci, ampak vedno je treba pridobiti tri ponudbe in potem zmaga najcenejša. Ves postopek je postavljen približno tako, kot bi z vsakim razpisom gradili infekcijsko kliniko," je kritična Kolar.

'V energetiki hitro digitaliziranje procesov ni vedno izvedljivo'

Če je v javnem sektorju digitalna preobrazba počasna, pa je počasnejša kot v drugih sektorjih tudi v energetiki. "Tu velja pravilo, da hitro digitaliziranje procesov ni vedno izvedljivo. Iti moraš skozi zelo dolge procese, pri nas projekt traja pet ali deset let. Zato pa moramo tudi začeti 10 let prej," ocenjuje Uroš Salobir, direktor področja strateških inovacij v Elesu.

Prepričan je, da mora pri uvajanju UI ključno vlogo odigrati vodstvo."Vodstvo rado pušča razvoj UI v inovacijskih oddelkih. Za to je treba določiti proračun, inovacijske procese je treba voditi, ne samo spremljati," je dejal Salobir.

Bloomberg Adria

 

Po besedah Salobirja bi se morala energetska panoga zaradi počasnejšega uvajanja sprememb že danes pripravljati na množično elektromobilnost. "Velik izziv vidim v tem, kako bo današnja elektromobilnost prešla v množično. Trenutno je nekje vsak deseti novi avtomobil električen. Ne zavedamo se, da bo treba postaviti prave javne polnilnice, kjer jih bo na enem mestu treba imeti več deset, na avtocestah pa bo polnjenje ne v kilo-, ampak megavatih," je o prihodnosti razmišljal Salobir.

Da bo množična elektromobilnost spremenila uporabniško izkušnjo, se zavedajo tudi v trgovcu z energenti Petrol. "Na prodajnih mestih bomo preživeli več časa in za ta čas bomo morali ponuditi neke nove storitve," je prepričan Miha Praunseis, izvršni direktor za informacijsko tehnologijo v Petrolu.

Obnovljivi vir energije prinaša več težav pri oskrbi z elektriko

"Z uvedbo dinamičnega obračunavanja omrežnine smo morda vsi ugotovili, da imamo določene omejitve električnega sistema," meni Salobir. Kot poudarja, pa smo v te omejitvi trčili hitreje, ker so šle spodbude v smer, da si lahko vsak postavi elektrarno. "UI je velik izziv, ampak tu ne mislim samo na kibernetski del, ampak tudi na samoumevnost oskrbe z elektriko," poudarja. Po njegovih besedah bo s prehodom na obnovljive vire energije (OVE) težav več.

Digitalizacija je ključna za dinamično obračunavanje omrežnine in v tem kontekstu bi lahko vplivala tudi na uporabo toplotnih črpalk. "Digitalizacija nam omogoča, da lahko v vsakem trenutku pridobimo določene podatke. Ko bo treba stabilizirati omrežje, bo mogoče dobavitelj pripravljen plačati, da se energija porabi ali pa prihrani," je dejal Praunseis. V teh trenutkih bomo s prilagoditvijo porabe lahko imeli korist.

"Širši ko je portfelj proizvodnje energije, ki jo imaš na voljo, in več ko je uporabnikov, bolj si prilagodljiv. Odločitve temeljijo na podatkih in predvidevanju, daljinsko priklapljanje in izklapljanje pa naj bi bilo samodejno," je povedal Praunseis.

Bloomberg Adria - Nejc Pernek

 

Potrošnik je sicer središče vseh družb, ki omogočajo storitve. "Če se ne ukvarjamo z njegovimi potrebami, bomo jutri neuspešni," poudarja Praunseis. Prednost umetne inteligence vidi v Petrolu zlasti pri podatkovni analitiki. V prihodnosti pa bi si želel praktično uvedbo UI, kot je slikovito ponazoril: "Ko bo nevešči uporabnik lahko vprašal sistem, recimo, kakšna je bila prodaja čokolad v tem mesecu na bencinskih servisih na Ptuju in kakšna je bila marža."

Kje se zatika pri uvajanju digitalnih sprememb?

"Kot IT podjetje vemo, kaj vse je možno, mogoče je težava generacijska razlika. Mladi, ki prihajajo na trg dela, pričakujejo, da so stvari že digitalizirane," je poudarila Zdravka Zalar, izvršna direktorica Smartisa, ki se ukvarja z digitalno preobrazbo gospodarstva.

Kot poudarja, pa se mora vodstvo najprej odločiti, da so potrebne določene spremembe. "Kako hitre so spremembe, je odvisno od velikosti organizacije in njene starosti. Nova zagonska podjetja začnejo delati že popolnoma digitalizirano," ocenjuje. Ključna vprašanja za vodstvo so po njenem mnenju: kaj tehnologija omogoča, želja, da se nekaj spremeni, in katerih področij se je treba najhitreje lotiti.

Bloomberg Adria - Nejc Pernek

 

V povezavi z digitalizacijo pa se omenjajo tudi oblačne storitve. "Nove evropske direktive niso naklonjene tem storitvam, regulacije pa so gonilna sila vsega. Večina velikih podjetij je zavezanih potem izpolnjevanju teh direktiv," pravi Zalar.

Zaradi česa pa ponoči ne spi? "V IT-panogi smo zelo pismeni, bojim pa se, da je veliko starejših, ki se bojijo digitalizacije, zato bi bilo treba razmišljati, da starejšim novosti bolj prijazno približamo," meni.

Ob tem pa ocenjuje, da bo UI lahko rešila veliko stvari, ampak čustev nikoli ne bo imela. "To pa bo delalo vedno večjo razliko med nami in UI," sklene.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar