Kaj pa, če bi naslednjič, ko brezciljno brskate po Instagramu, X-u ali TikToku, preprosto naleteli na konec? Težko si to predstavljamo. Tako imenovani neskončni tok vsebin je postal stalnica družbenih omrežij, do te mere, da so se naši dopaminski odzivi nanj že navadili. Gre za potrato časa, ki škodi duševnemu zdravju in nima drugega pravega namena kot to, da nas čim dlje zadrži v aplikaciji.
Novi zakon, ki ga pripravlja Evropska komisija, naj bi takšne in podobne mehanizme za spodbujanje angažiranosti privzeto izklopil ter ciljal na psihološke prijeme, ki so jih tehnološka podjetja dolgo prevzemala iz sveta iger na srečo. Akt o digitalni pravičnosti (Digital Fairness Act, DFA) naj bi omejil tudi zasnovo obvestil, ki temelji na variabilnih nagradah - taktiki, pri kateri so spodbude razporejene neenakomerno, podobno kot pri igralnih avtomatih, da uporabnike spodbuja k nenehnemu preverjanju telefonov.
Notranje raziskave družbe Meta Platforms kažejo, da združevanje obvestil o všečkih in komentarjih v skupine prinaša večjo angažiranost kot sprotno pošiljanje posameznih opozoril. Zakon bo ciljal tudi na samodejno predvajanje, denimo ko se video na YouTubu začne predvajati, še preden se uporabnik sploh odloči, ali si ga želi ogledati.
Prihajajoči akt, ki ga je predstavil komisar Michael McGrath, naslavlja načine, kako tehnološka podjetja vplivajo na vedenje uporabnikov. Cilja na tako imenovane pasti naročnin in zavajajoče oblikovalske prijeme, kot so vnaprej označena potrditvena polja ali neopazno dodane storitve v nakupovalni košarici, ter ključno zahteva, da podjetja privzeto izklopijo zasnove, ki spodbujajo zasvojenost. Če bodo uporabniki Instagrama želeli nazaj neskončni tok vsebin, ga bodo morali sami znova vključiti v nastavitvah. Akt naj bi bil objavljen konec leta 2026, njegova pravila pa naj bi začela veljati med letoma 2028 in 2030.
Predlogi se morda zdijo nerealistični, saj so prav te funkcionalnosti čustveni motor družbenih omrežij in ključne za njihovo dobičkonosnost. A Meta morda za uspeh ne potrebuje neskončnega drsenja. Nekateri uporabniki so že opazili, da Facebookova funkcija kratkih videov Reels potiho preizkuša omejitve števila videov, ki jih je mogoče zaporedno pregledati v viru. Tudi Slack, platforma za poslovno komunikacijo v lasti družbe Salesforce, ponuja primer, kako končati neskončno drsenje: uporabnikom, ki pregledajo vsa obvestila, prikaže sporočilo "Ni več novih obvestil", brez dodatnih vsebin, ki bi spodbujale nadaljnje brskanje.
Evropa ima kratko, a ključno priložnost, da uveljavi nova pravila. Marca je porota v Los Angelesu presodila, da sta Meta in Alphabetov Google odgovorna za zasvojljivo zasnovo svojih platform, medtem ko številne države, med njimi Avstralija, Grčija, Združeno kraljestvo, Avstrija, Španija, Danska, Poljska in Francija, že uvajajo ali razmišljajo o prepovedih družbenih omrežij za otroke. Zagon je globalen in presega sodišča ter vlade; po podatkih raziskovalnega centra Pew skoraj polovica ameriških najstnikov meni, da družbena omrežja večinoma negativno vplivajo na njihove vrstnike.
Ob tem pa obstaja tveganje, da bo Evropska komisija priložnost zapravila. Pod vodstvom Ursule von der Leyen se je usmerila k deregulaciji, pri čemer je "konkurenčnost" postala njena osrednja tema. Tehnološka podjetja so to hitro izkoristila in akt o digitalni pravičnosti predstavila kot nasprotje rasti. To seveda ne drži. Največja ovira za evropske inovacije in tehnološki razvoj je pomanjkanje domačega financiranja, ne regulacija. Nova pravila bodo verjetno najbolj prizadela tehnološke velikane, katerih velikost in omrežni učinki prispevajo k zasvojljivosti njihovih storitev.
Tehnološki lobisti trdijo nasprotno in zelo odločno. Po podatkih neprofitne raziskovalne organizacije Corporate Europe Observatory so uradniki Evropske komisije od decembra 2024 opravili skoraj 100 srečanj o aktu o digitalni pravičnosti, pri čemer je bilo približno 83 odstotkov teh srečanj s predstavniki tehnološke industrije. "Zdi se, da si industrija prizadeva, da bi akt povsem umaknili z dnevnega reda," pravi raziskovalec pri organizaciji Bram Vranken, ki ob tem opozarja, da je EU že novembra predlagala omilitev pravil v okviru akta o umetni inteligenci in splošne uredbe o varstvu podatkov.
"Toda sodni primeri so hkrati spodbudili ambicije, da bi šli dlje, kot je sprva načrtovala Komisija," dodaja Vranken. "Težko je napovedati, saj se lahko razplete v obe smeri." Eden od možnih izidov je, da bi akt razvodenili in bi veljal le za otroke. To bi pomenilo le delno rešitev, saj zasvojljivi oblikovalski vzorci vplivajo na vse uporabnike, akt o digitalni pravičnosti pa ponuja ciljan pristop, ki dopolnjuje bolj grobe ukrepe, kot so splošne prepovedi.
Družbena omrežja. Foto: Depositphotos
Ko sem tiskovnega predstavnika komisarja McGratha vprašala o tveganju lobističnih pritiskov, je odgovoril, da bo komisar ob objavi zakona predstavil "ambiciozen predlog". McGratha, ki naj bi prejšnji teden odpotoval v San Francisco, čaka zahtevna naloga. Njegov zakon bi lahko prinesel obsežna pravila, podobna tistim, ki so v devetdesetih letih omejila vpliv tobačne industrije, po kombinaciji sodnih postopkov, regulacije in pritiska javnosti.
Družbena omrežja se soočajo s podobno prelomnico. Sojenje pred poroto v Los Angelesu se je osredotočilo na oblikovalske odločitve, kot so samodejno predvajanje, neskončno drsenje in priporočilni algoritmi, ki uporabnike vodijo v vse globlje spirale vsebin, ter ugotovilo, da so te funkcije namerne in da povzročajo škodo. Gre za prelomno odločitev, ki daje aktu o digitalni pravičnosti pomembno moralno in pravno podlago.
Ker se bo letos soočal z vse več pritiski, naj svoje predloge omili, ostaja upanje, da bo McGrath pri njih vztrajal.
.webp){kind=icon}
