Evropska unija pripravlja poenostavitev svojih pravil o zasebnosti, da bi okrepila konkurenčnost domačih tehnoloških podjetij in podjetij s področja umetne inteligence (AI), kaže paket ukrepov, ki bo predstavljen 19. novembra.
Izvršni organ EU, Evropska komisija, namerava predlagati osnutek zakona z imenom "digitalni omnibus", ki poenostavlja njene predpise o varstvu podatkov in Zakon o umetni inteligenci (AI Act), izhaja iz dokumentov, ki jih je videl Bloomberg News. Uradnica Evropske komisije, pristojna za tehnološko politiko, Henna Virkkunen, je pozvala k manjšim upravnim oviram, da bi spodbudili rast sektorja.
Predlagane spremembe prihajajo v času, ko so evropska in ameriška tehnološka podjetja, administracija Donalda Trumpa in celo nekatere članice EU, kritizirale evropske predpise zaradi pretirane zapletenosti in nejasnosti. Nekateri tehnološki velikani iz Silicijeve doline, vključno z Apple Inc. in Meta Platforms Inc., so zadržali določene izdelke zaradi obremenjujoče regulacije. Kritiki trdijo, da so pravila o umetni inteligenci preveč zapletena in si med seboj nasprotujejo, kar krepi strah, da bo Evropa še dodatno zaostala za ZDA in Kitajsko na področju novih tehnologij.
Osnutek zakona skuša podjetjem olajšati treniranje AI-modelov na osebnih podatkih prebivalcev EU, vključno z ukrepi, ki omogočajo obdelavo občutljivih podatkov, kot so etnična pripadnost ali veroizpoved, da bi se odkrile in zmanjšale morebitne pristranskosti.
Definicija osebnih podatkov v skladu z zakonodajo EU je v osnutku prav tako zožena – v nekaterih primerih bi izključevala podatke, ki so psevdonimizirani in jih je težje povezati s posameznikom.
Tiskovni predstavnik Komisije Thomas Regnier je na petkovi novinarski konferenci komentiral osnutek zakona: "Priložnost, ki nam jo daje omnibus, je, da prisluhnemo skrbem naše industrije ter nadaljujemo z različnimi ukrepi, ki smo jih uvedli od začetka mandata, da bi zmanjšali upravna bremena za naša podjetja in zagonska podjetja."
Nekateri aktivisti za zasebnost se tem ukrepom upirajo. Potencialne spremembe so, kot pravi avstrijski odvetnik Max Schrems, ki se že dolgo bori proti kršitvam zasebnosti, "ne samo ekstremne, temveč tudi zelo slabo sestavljene". "Ne pomagajo 'malim podjetnikom', kot je obljubljeno, ampak ponovno predvsem koristijo 'velikim tehnološkim podjetjem'."
Nekateri določeni deli Zakona o umetni inteligenci so že v veljavi, zahteve za t. i. visokorizične sisteme umetne inteligence pa naj bi začele veljati avgusta prihodnje leto.
Industrijska združenja in evropska tehnološka podjetja so pritiskala na Komisijo, naj zamrzne izvedbene predpise za visokorizične sisteme umetne inteligence, dokler ne sprejme standardov o tem, kako takšna pravila uporabljati. Do zdaj ni bila sprejeta nobena odločitev o odložitvi izvajanja teh delov zakonodaje.
Osnutek zakona vsebuje začasno določbo "za ukrepe, ki so še v obravnavi" o "usklajevanju časovnih rokov za izvajanje". Prav tako vključuje enoletno prehodno obdobje za ponudnike generativnih AI-izdelkov, ki so že na trgu, da bodo lahko dodali vodne žige, ki jasno označujejo avdiovizualno vsebino, ustvarjeno z umetno inteligenco.
Predlagana reforma bo potrebovala podporo zakonodajalcev Evropskega parlamenta in držav članic EU, da bi lahko postala zakon.