Umetna inteligenca postaja jabolko spora med prijatelji in družinami

Vanessa Walilko z umetno inteligenco noče imeti opravka. Skrbi jo, kaj podjetja, ki razvijajo umetno inteligenco, počnejo s podatki uporabnikov, kakšen vpliv ima industrija na okolje ter kako orodja umetne inteligence spodkopavajo človeško ustvarjalnost in kritično razmišljanje. Zaradi vsega tega pravi, da se "res, res razjezi na ljudi, ki jo uporabljajo".

Zaradi svojih prepričanj se je 43 let stara oblikovalka nakita iz Evanstona v Illinoisu, ki dela tudi v odnosih z javnostmi, znašla v sporih s prijatelji in družino. Pred kratkim se je sprla s prijateljico, ki ji je nenehno pošiljala z umetno inteligenco ustvarjene videoposnetke živali. "Na njih so bili telički, ki so se prilegali v dlani, moja prijateljica pa je ves čas vztrajala, da so resnični," pravi. "Bilo je naravnost neznosno."

Nato ji je sestrična poslala fotografijo njenih pokojnih starih staršev, ki jo je s pomočjo umetne inteligence animirala. "Zgrozilo me je, da je iz njunih trupel naredila marioneti," pravi. "Rekla mi je, da ju je s tem znova 'oživila'." Walilko pravi, da je ta dogodek "vsekakor" načel njun odnos. "Nenehno me je strah, kaj vse bi lahko z umetno inteligenco naredila naslednjič."

Umetna inteligenca je v osupljivo kratkem času iz nišne tehnologije postala del vsakdanjega življenja. Po podatkih raziskovalnega centra Pew, objavljenih junija, približno polovica odraslih Američanov uporablja klepetalne robote, kot so ChatGPT, Gemini in Copilot, vsak četrti pa jih uporablja vsak dan.

Toda hitro širjenje tehnologije spremlja tudi vse več zadržanosti. Več kot polovica sodelujočih v globalni raziskavi univerze Stanford iz leta 2025 je dejala, da jih "izdelki in storitve, ki uporabljajo umetno inteligenco, spravljajo v nelagodje". Leta 2022 je tako menilo 39 odstotkov vprašanih. Odnos do umetne inteligence se med posameznimi deli sveta močno razlikuje. V ZDA je le 38 odstotkov vprašanih dejalo, da jih izdelki in storitve z umetno inteligenco navdušujejo, na Kitajskem 84 odstotkov, v Indoneziji 80 odstotkov, v Veliki Britaniji 37 odstotkov in na Švedskem 34 odstotkov. Predvsem na Zahodu se je zaradi tega nelagodja okrepil tudi odpor do uporabe umetne inteligence, kakršnega izražajo ljudje, kot je Walilko.

Raziskovalci šele začenjajo preučevati družbene posledice umetne inteligence, zato je empiričnih raziskav o tem, ali odnos do te tehnologije postaja del človekove identitete, za zdaj malo. Toda pogovori z njenimi skeptiki ter strokovnjaki za etiko, konflikte in vedenje v organizacijah kažejo, da je uporaba umetne inteligence za nekatere postala odraz njihovih vrednot.

Derek Leben, izredni profesor etike na poslovni šoli Tepper univerze Carnegie Mellon, pravi, da na odnos do umetne inteligence vse bolj vplivajo podobni mehanizmi kot na odnos do prijateljev, sodelavcev in družinskih članov z drugačnimi političnimi prepričanji. "Najbolj očiten družbeni učinek je nezaupanje," pravi. "Na delovnem mestu se za to zdaj uporablja izraz 'nezaupanje do umetne inteligence', pri čemer zaposleni sumijo, da njihovi sodelavci na skrivaj uporabljajo umetno inteligenco za ustvarjanje vsebin."

Umetna inteligenca se vse bolj vpleta tudi v osebne odnose. Prijatelji drug drugega sumijo, da pri pisanju elektronskih sporočil, SMS sporočil in drugih osebnih besedil uporabljajo umetno inteligenco, od poročnih zaobljub do zdravic. "Z uporabo umetne inteligence prihaja tudi moralno in politično vrednotenje," pravi Leben. "Še posebej v ustvarjalnih panogah, kjer je stigma najmočnejša."

"Naša skupna poguba"

Nove tehnologije že dolgo sprožajo strahove glede tega, kako bi lahko spremenile družbo. Pri umetni inteligenci pa njen družbeni pomen vse bolj izhaja iz tega, kaj ljudje menijo, da predstavlja, in ne toliko iz same tehnologije. Ljudje, ki se umetni inteligenci izogibajo, opozarjajo na vrsto težav, od osebnih do širših družbenih. Skrbi jih, da uporaba tehnologije prispeva k upadu kognitivnih sposobnosti, podnebnim spremembam, gospodarski neenakosti in pristranskosti.

Carla Milan, 37-letna strokovnjakinja za javno zdravje iz New Yorka, se generativni umetni inteligenci izogiba iz številnih razlogov, med drugim zaradi skrbi glede zasebnosti in vpliva na okolje. Najbolj jo frustrira, ko vidi, kako jo sodelavci in prijatelji uporabljajo brez premisleka. "Ko slišim ljudi hvaliti umetno inteligenco, si mislim: 'Seveda, zakaj se ne bi vsi skupaj pridružili lastni pogubi? Zakaj ne bi vsi sodelovali pri tem, da zmanjšujemo svojo človeškost in uničujemo okolje?'" pravi.

Victoria Carina, modna oblikovalka in ustanoviteljica modne znamke, se opisuje kot "evangelistka proti umetni inteligenci". Pravi, da je njen odnos do te tehnologije "pogost razlog za trenja na mreženjskih dogodkih", kjer se pogosto znajde med "zaslepljenimi navdušenci nad vsem, kar je povezano z umetno inteligenco".

Umetna inteligenca vse bolj posega v vsakdanje življenje, zaradi različnih pogledov nanjo pa prihaja tudi do nesoglasij med prijatelji, družinskimi člani in sodelavci.. Ilustracija: Balint Zsako for Bloomberg

32 let stara Carina, ki živi v Valencii v Španiji, ne prenese, da "ljudje ChatGPT obravnavajo kot nadomestilo za pristne človeške stike". Globoko jo vznemirjajo tudi ponaredki, ustvarjeni z umetno inteligenco, in skrbi jo, kaj uporaba te tehnologije pomeni za zasebnost. Zato pravi, da "preprosto ne najde skupnega jezika" z ljudmi, ki uporabljajo umetno inteligenco, ne da bi se pri tem zavedali njenih negativnih posledic.

Številni skeptiki se bojijo tudi, da bo umetna inteligenca spodkopala ustvarjalnost. Raziskava profesorjev poslovne šole Wharton je pokazala, da ChatGPT sicer izboljša kakovost posameznih idej, vendar skupine zaradi njegove uporabe ustvarijo več podobnih idej. S tem se zmanjšuje raznolikost, ki je ključna za prebojne inovacije. Prav zato je stigma do umetne inteligence še posebej močna v ustvarjalnih panogah.

Od Alison Roman do Emily Blunt so številne znane osebnosti javno obsodile uporabo te tehnologije, skupine pisateljev in vizualnih umetnikov pa so šle še korak dlje in proti podjetjem s področja umetne inteligence vložile tožbe. Očitajo jim, da pri učenju svojih modelov uporabljajo avtorsko zaščitena dela. "Tatu skupnost je zaradi tega besna," pravi 39 letni tetovator Dillon Forte iz Austina. "Vsekakor vlada vsesplošen odpor do umetne inteligence."

"Pri tem moraš sodelovati"

Patrick Galey, ki dela v neprofitni organizaciji, ki se ukvarja s podnebnimi vprašanji, meni, da trenja okoli umetne inteligence deloma izvirajo iz občutka, da njena uporaba ni več stvar izbire. "Predstavlja se kot obvezna domača naloga, ne kot dodatna naloga za boljšo oceno," pravi. "To moraš narediti. Pri tem moraš sodelovati." Po njegovem mnenju je odpor mnogih ljudi zato povezan tudi z zavračanjem občutka, da jim je umetna inteligenca vsiljena, in ne zgolj z njihovim odnosom do same tehnologije.

Galey, ki živi v Londonu, pravi, da nima nič proti ljudem, ki umetno inteligenco uporabljajo, če jim je pri tem res koristna. "Temu, čemur bom nasprotoval," pravi, "je to, da bi njeno uporabo začeli predstavljati kot vrlino."

Vse več velikih podjetij zaposlene spodbuja k uporabi umetne inteligence pri delu, nekatera, med njimi Accenture in Starbucks, pa so uvedla tudi konkretne spodbude, pri katerih so napredovanja ali bonusi odvisni od uporabe umetne inteligence. To ustvarja nove razkole med zaposlenimi, ki so tehnologijo sprejeli, in tistimi, ki njeni uporabi nasprotujejo.

Sarah, 36 let stara Newyorčanka, ki dela v finančnem sektorju in je zaradi strahu pred morebitnimi posledicami prosila, da jo navedemo le z imenom, pravi, da jo obvezna uporaba umetne inteligence v njeni ekipi navdaja s "tesnobo". "Če pristajam na to, imam občutek, da si škodujem pri lastni karieri. Pravzaprav pomagam podjetju razvijati tehnologijo, ki bi me nekoč lahko nadomestila."

Različni pogledi na AI postajajo vir novih nesoglasij. Foto: Jason Henry/Bloomberg

45 let stara prodajalka iz New Yorka pravi, da ji podjetje ukine popust za zaposlene, če ne opravi usposabljanja za uporabo umetne inteligence. "Razumem, da je umetna inteligenca pri nekaterih stvareh lahko koristna," pravi. "Toda to, da jo moramo uporabljati, me res moti."

"Ne delijo mojih vrednot"

Jeremy Pollack, socialni in organizacijski psiholog, ki se ukvarja z reševanjem konfliktov, pravi, da ljudje umetno inteligenco vse pogosteje dojemajo kot simbol prihodnosti, za katero se s svojo uporabo odločajo. Ne vidijo je več zgolj kot nevtralno orodje. "Načelna zavrnitev uporabe umetne inteligence ljudem vrača občutek nadzora in moralne jasnosti, ko je vse okoli njih nejasno in preobremenjujoče," pravi. "Ko rečeš, 'jaz ne uporabljam umetne inteligence', s tem pokažeš, da pripadaš skupnosti ljudi, ki imajo podobne pomisleke. V negotovih in tesnobnih časih je lahko tak občutek pripadnosti zelo pomirjujoč."

Ko tehnologija postane vprašanje vrednost

Pollack pravi, da razhajanja glede umetne inteligence le redko izvirajo iz tega, kaj tehnologija dejansko omogoča. "V ozadju je predvsem moralna teža, ki ji jo pripisujejo ljudje. Tako se 'ne strinjamo glede nekega orodja' neopazno spremeni v 'ne delijo mojih vrednot'." Takšni konflikti običajno ne izbruhnejo zaradi enega samega velikega nesoglasja. Pogosteje se stopnjujejo skozi vrsto manjših situacij, v katerih imajo ljudje občutek, da jih drugi obsojajo.

 

Ker umetna inteligenca postaja vse pomembnejši del vsakdanjega življenja, bo takšnih situacij verjetno vse več, tako na delovnem mestu kot v zasebnih odnosih. Raziskava, v kateri je sodelovalo 3.500 mladih v ZDA, je pokazala, da 64 odstotkov pripadnikov generacije Z in 56 odstotkov milenijcev ne bi hodilo z osebo, ki se pri vsakodnevnih odločitvah zanaša na umetno inteligenco. Raziskavo je izvedla aplikacija za zmenke Hily. Podoben delež, 60 odstotkov pripadnikov generacije Z in 54 odstotkov milenijcev, je dejal, da bi jim bil potencialni partner "izjemno privlačen", če bi povedal, da pri osebnih odločitvah nikoli ne uporablja umetne inteligence.

Pollack pravi, da ljudje, ki uspešno krmarijo med različnimi pogledi na umetno inteligenco, običajno ne poskušajo drug drugega prepričati, da imajo prav. Namesto tega sprejmejo, da je njihov odnos pomembnejši od samega nesoglasja. Pri tem je po njegovih besedah veliko bolj učinkovita radovednost kot prepričevanje.

Walilko svojega mnenja za zdaj ne namerava spremeniti. "Seveda sem pripravljena razpravljati o umetni inteligenci in se o njej tudi učiti," pravi. "Toda na koncu sem kot ustvarjalka na strani človeka. Umetna inteligenca pa je po mojem mnenju protičloveška."