AI brez zavor: Z Digitalno svilno potjo Xi Kitajsko spreminja v velesilo

Ko je kitajski predsednik Xi Jinping prevzel vodenje države leta 2013, je bil eden izmed njegovih zaščitnih gospodarskih podvigov projekt Pas in cesta (BRI). ''BRI kot platforma je zrasel na prejšnjih iniciativah, kot je bila recimo Going out strategy, ki so bile izključno ekonomskega pomena,'' o globalni iniciativi, ki naj bi v svet, zlasti države globalnega juga, ponesla kitajsko gospodarstvo in mu zagotovila ustrezno rast, pravi sinolog Igor Rogelja.

Ne tako dolgo v preteklosti so se nekateri analitiki spraševali, ali je Kitajska po gospodarskem nazadovanju v času pandemije morda zmanjšala pomen kolosalnega načrta izgradnje infrastrukture, h kateremu se je pridružila večina od približno 130 držav globalnega juga.

Motili so se, saj namen BRI ostaja nespremenjen, le metoda širitve kitajskih podjetij v tujini se spreminja. Ta se po novem preusmerja od solarne opreme k tehnologiji proizvodnje, ki jo podpira umetna inteligenca, pri čemer pa nova generacija podjetij že od samega začetka svetovne trge razume kot domače dvorišče. ''Kitajska je vstopila v obdobje Go Global 3.0,'' so v najnovejšem poročilu zapisali analitiki banke Goldman Sachs. 

Čeprav se je aktivnost pobude BRI med pandemijo zmanjšala, se je od leta 2023 znova močno povečala in dosegla rekordne ravni. Razlog za to je silovit razvoj tehnologije umetne inteligence (AI) in namera Pekinga, da preko svojih ekonomskih in geopolitičnih globalnih iniciativ širi svoj tehnološki ekosistem in postane globalna sila. Domača podjetja zdaj ciljajo na krepitev prisotnosti v celotni vrednostni AI-verigi, od infrastrukture podatkovnih centrov do avtomatiziranih industrijskih sistemov.

Že tretja velika sprememba izvozne strategije sledi razvojnim smernicam, saj je Peking AI označil za strateško tehnologijo za povečanje gospodarske konkurenčnosti, krepitev vojaških zmogljivosti ter upravljanja in sistemov množičnega nadzora. Xi na AI gleda skozi prizmo nacionalne varnosti, gospodarstva in geopolitike. ''Kdor bo znal izkoristiti priložnosti novega gospodarskega razvoja, kot so metapodatki in AI, bo razumel utrip našega časa,'' je junija 2022 dejal članicam Brics. AI-revolucijo kitajski voditelj pogosto opisuje kot izjemno priložnost, da Kitajska ''prehiti razvita gospodarstva'' in si zagotovi globalni primat.

'Papirnata goljufija'

Prav tako BRI pomaga spodbujati trgovino med Kitajsko in globalnim jugom, saj širi trge za kitajsko blago, ki ga omejujejo carine ameriškega predsednika Donalda Trumpa. BRI je sicer v zadnjih letih zaradi zmanjšanega poudarka na infrastrukturi kot motorju rasti nekoliko utonil v pozabo, vendar z digitalizacijo, AI, robotiko in kvantnim računalništvom ostaja ključni del kitajske strategije: ''Gre za Xijevo najbolj vidno zunanjepolitično iniciativo, ki enostavno ne sme propasti. Zato tudi nisem pričakoval, da bo projekt utonil v pozabo," je prepričan Rogelja.

Rogelja pravi, da je gospodarska komponenta BRI le en del enačbe kitajskega pohoda na globalni trg, medtem ko je druga izrazito geoekonomska. Tako konec minulega tedna Bela hiša obtožila več kot 40 držav, da Kitajski pomagajo zaobiti ameriške carine, ki so Trumpovo glavno ekonomsko orožje. Številne med njimi so del BRI, kjer lahko kitajske družbe postavijo proizvodnjo, medtem ko uporabljajo kitajske sestavne dele, stroje ali celo domačo delovno silo. Taki obrati lahko delujejo na lokalnih trgih pod pretvezo, da končni izdelki izvirajo iz drugih držav, ne iz Kitajske, s čimer se izognejo ​​carinskim omejitvam. Washington je prakso opisal za "papirnato goljufijo".

Prodor kitajske avtomobilske industrije električnih vozil s proizvodnimi obrati v srednjevzhodni Evropi je tipičen primer te prakse. Ekonomist in predavatelj o logistiki na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, Marko Budler, strategijo na kratko povzema kot ''odziv na politiko, potrošnike, skupaj z malo shoring-washinga'', kar bi lahko prevedli kot lažni reshoring oziroma zavajajočo prakso lažnega navajanja geografskega porekla proizvodnje.

ZDA kljub temu ostajajo največji prekomorski trg kitajskih izvoznikov, vendar se je njihov delež na račun držav BRI močno zmanjšal, odkar so se med tekmicama zaostrile trgovinske napetosti. Medletni izvoz v deset članic Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) se je septembra povečal za 15 odstotkov, prav tako v države Latinske Amerike, medtem ko se je kitajski izvoz v afriške države povečal za skoraj 57 odstotkov. Po podatkih podjetja S&P Global je globalni jug leta 2024 prevzel 44 odstotkov kitajskega izvoza, kar je opazno več od 35 odstotkov leta 2015. Ta skupina držav zajema tudi več kot polovico kitajskega svetovnega trgovinskega presežka, medtem ko je delež ZDA upadel na 36 odstotkov.

V letih 2024 in 2025 se je obseg sodelovanja v okviru pobude BRI skokovito povečeval. Skoraj 27-odstotno povečanje na 122 milijard dolarjev v letu 2024 je bilo eno največjih v več kot desetletni zgodovini projekta. Že v prvi polovici tega leta pa je bil ta rekord presežen, saj je obseg sodelovanja znašal več kot 124 milijard dolarjev, kar je več kot dvakrat več kot v enakem obdobju leta 2024, ugotavlja The Economist.

Vodja Oddelka za evropske in mednarodne družbene in politične študije na Univerzitetnem kolidžu v Londonu številke postavlja v kontekst carinske vojne: ''Del tega povečanja je zelo verjetno posledica preusmeritev zaradi Trumpovih carin.''

Bitka za umetno inteligenco in surovine

Toda pomembna razlika med starim in novim – pokoronskem – BRI je poleg preusmerjanja in povečevanja naložb tudi očiten kvalitativen odmik od megalomanskih infrastrukturnih projektov k širjenju zelenih tehnologij obnovljivih virov, električnih vozil, izgradnji podatkovnih centrov za AI in preostale tehnologije, vezane na njen razvoj.

Leta 2021 je Xi v odgovor na kritike BRI pozval k preoblikovanju v ''majhno, a lepo'' pobudo. V praksi se je to odrazilo v odmiku od megalomanskih infrastrukturnih projektov železnic in hidroelektrarn k projektom s področja zelene energije, digitalnih tehnologij, telekomunikacije in zdravstva.  

 

 

Digitalna različica BRI, tako imenovana digitalna svilna pot (DSP), po nekajletnem zatišju v načrtih širjenja kitajskega ekosistema umetne inteligence po svetu znova dobiva vse pomembnejšo vlogo. Z njo je povezano tudi vprašanje državne varnosti in geopolitične avtonomije oziroma krepitve kitajskega vpliva v tujini.

''Gre za nekakšno lažjo in tehnološko nadgrajeno različico sheme BRI,'' pojasnjuje sinolog Rogelja. ''Veliko sporazumov BRI vključuje tudi tako imenovano sodelovanje pri DSP. Včasih se zdi, da gre le za floskule, včasih pa se tu morda kažejo obrisi nekega bolj avtoritarnega digitalnega sveta – torej širjenja kitajskega internetnega območja, kitajskih standardov ter kitajskih ponudnikov strojne in programske opreme.''

Kitajski tehnološki velikani Alibaba, Huawei in Tencent na trgih držav globalnega juga zahodne tekmece izrinjajo s prodajo AI paketov: samo platformo, kot sta Qwen ali Kimi K3, nizkocenovno računalništvo v oblaku s sedežem na Kitajskem, internetno povezavo in strojno opremo. AI modele so prilagodili za obvladovanje lokalnih jezikov in upoštevanje nacionalnih predpisov, kitajska vlada pa si prizadeva olajšati njihovo pot z razširitvijo financiranja na številne države v okviru pobude BRI.

Zdi se, da celostni pristop deluje: kitajski AI modeli so novembra 2025 predstavljali približno 15 odstotkov svetovnega tržnega deleža, kar je približno odstotek več kot leto prej, kažejo podatki OpenRouter.

Premik potrjujejo tudi podatki o naložbah v okviru BRI. Najnovejše poročilo univerze Griffith o BRI za leto 2025 ugotavlja, da je država zanj v prejšnjem letu porabila največ sredstev od 2013. Še vedno levji delež zajemajo gradbeni projekti, za katere je šlo 128 milijard dolarjev, vendar pa so se rekordno povečali tudi izdatki v tehnološkem in proizvodnem sektorju, ki vključuje naložbe v podatkovne centre in baterije za električna vozila, na skoraj 28,7 milijarde dolarjev. Peking je lani podpisal 350 pogodb, kar je več kot 293 pogodb v vrednosti 122,6 milijarde dolarjev leta 2024.

''Vsekakor se dogajajo opazne spremembe,'' glede znatnega dviga aktivnosti in preusmeritve v digitalizacijo na podlagi poročila univerze Griffith pravi Rogelja. ''Predvsem je zanimivo, da zdaj pri količini investicij vodijo zasebna (ali vsaj polzasebna) kitajska podjetja. To je verjetno posledica tega, da imajo državna podjetja od 2019 precej strožje smernice glede ocenjevanja kreditne sposobnosti partnerjev,'' ugotavlja strokovnjak za BRI.

 

 

Kot je v podkastu Pekingology ugotavljala Alicia García-Herrero, nekdanja ekonomistka Mednarodnega denarnega sklada in vodilna strokovnjakinja za kitajsko gospodarstvo pri možganskem trustu Bruegel, Kitajska s hitrim uvajanjem umetne inteligence v industriji gradi vzporedno ''dvojno gospodarstvo'', ki daje svetovnemu tehnološkemu vodstvu v tekmi z ZDA prednost pred gospodarskimi priložnostmi doma.

V drugem četrtletju letos je kitajska gospodarska rast upadla na 4,3 odstotka na medletni ravni, kar je precej v primerjavi s prvim četrtletjem, ko je bila petodstotna, in predstavlja najnižjo četrtletno stopnjo rasti v zadnjih nekaj letih.

Zgovoren je podatek, da so bila lani rekordno visoka tudi vlaganja v industrijo kovin in rudarstvo, ki so dosegla 32,6 milijarde dolarjev, kar kaže na to, kako je Peking izkoristil BRI za krepitev nadzora nad dobavnimi verigami surovin, ključnih za fizično infrastrukturo AI. Zlasti očiten je porast naložb v pridobivanje bakra, katerega globalne zaloge so nizke zaradi razcveta izgradnje podatkovnih centrov hiperscalerjev.

Širjenje in prevzemanje kitajskih modelov AI namreč pomeni prehod na specifično kitajsko digitalno infrastrukturo v realnem gospodarstvu in industriji; ciljna država, ki to tehnologijo prevzame, pa preide v kitajsko specifično tehnološko okolje. ''Tekma AI ni več omejena na tehnološki razvoj, ampak se razširja na področje distribucije – torej na določanje, kateri AI-ekosistem bodo prevzele države po svetu,'' menita Avanika Narayan in Jon Saad-Falcon, strokovnjaka za računalništvo z univerze Stanford.

Kitajska v državah v razvoju pospešeno gradi 5G-omrežja, moderne podatkovne centre in optične kable, s čimer postavlja tehnološke temelje za uvajanje in uporabo AI. Poveden je podatek, da je podjetje Huawei doslej sklenilo več pogodb za postavitev omrežij 5G kot katerokoli drugo telekomunikacijsko podjetje na svetu.

''AI je vsekakor osrednji del DSP. Digitalna strojna oprema, kot je 5G-omrežje, je ključnega pomena, vendar AI ponuja možgane za širitev kitajske digitalne arhitekture,'' je v analizi preobražanja BRI zapisal strokovnjak za AI s hongkonške univerze Adam Au. Z zmogljivimi in odprtimi modeli AI, kot so DeepSeek, Kimi K3 in Qwen, lahko Kitajska okrepi svoj rastoči digitalni vpliv po svetu in maksimizira svojo vizijo integriranega globalnega digitalnega ekosistema, ki zajema Evrazijo in Afriko, še ugotavlja strokovnjak.