Regionalna košarkarska liga, ki je nekoč nosila oznako "postjugoslovanski projekt", danes bolj spominja na tržni izdelek kot na športno zvezo. Z vstopom klubov iz Dubaja, Dunaja in Cluja ABA liga 2025/26 postaja vzorčni primer novega modela tekmovanja – takšnega, v katerem ima geografija simbolno vrednost, medtem ko glavno merilo postaja tržni potencial.
Podoben proces že več let zaznamuje tudi druge športe. Evropski nogomet je vse bliže zaprtim modelom tekmovanja prek pobud, kot je Superliga, medtem ko Euroliga in United Rugby Championship že delujeta kot transnacionalne franšize z omejenim številom vstopnih mest. Motiv je vedno enak: finančna stabilnost, nadzor nad vsebino in monetizacija globalnega občinstva.
ABA liga je naravno sledila temu trendu. Čeprav temelji na skupni košarkarski tradiciji nekdanje države, danes vse bolj spominja na "komercialno platformo", ki povezuje trge srednje in jugovzhodne Evrope, vse do Bližnjega vzhoda.
Cluj, Dunaj in Dubaj kot dokaz poslovne evolucije
Nova sezona prinaša rekordnih 18 klubov, razdeljenih v dve skupini. U-BT Cluj-Napoca, BC Vienna in Dubai Club so vstopili s triletnimi pogodbami, ki zagotavljajo stabilnost in jasno določen komercialni okvir.
Kot pojasnjuje Hajrudin Prolić, digitalni urednik Arena Sport BH, klubi, kot je Cluj, "iščejo več kot zgolj nacionalno prvenstvo – močnejšo konkurenco in večjo prepoznavnost na trgih, ki jim omogočajo hitrejšo športno in komercialno rast".
Romunski prvak, ki že pet sezon prevladuje v domačem tekmovanju, v ligi ABA vidi izhod iz zaprtega kroga in dostop do občinstva, vajenega resne ravni kakovosti.
Dunaj in Dubaj pa prinašata povsem nove razsežnosti – prvi odpira vrata trgu DACH in sponzorskim znamkam, ki ciljajo na Srednjo Evropo, medtem ko Dubaj s svojo Coca-Cola Areno in vrhunsko infrastrukturo uvaja koncept "destination venue", vrhunsko gostoljubje, visoke cene vstopnic in možnost "eventizacije" košarke.
Novi model: posel na prvem mestu, šport na drugem
ABA liga se tako vse bolj vključuje v globalni vzorec "ligifikacije" športa, kjer se tekmovanja obravnavajo kot investicijski proizvodi, ne pa izključno kot športne piramide. Skupni interes, rast prihodkov, gradnja blagovne znamke in stabilen sistem pravic postajajo pomembnejši od geografskih meja. V tem smislu Dunaj, Cluj in Dubaj niso anomalije, temveč naravno nadaljevanje evolucije.
Prolić pa opozarja, da ima takšna logika tudi svoje nevarnosti. "Težava je v tem, da takšna tekmovanja najpogosteje nadzorujejo kar klubi sami, ki po potrebi spreminjajo pravila in ligo spreminjajo v zaprt sistem. Pritožbe zaradi spornih odločitev pogosto nimajo učinka, saj najbogatejši klubi postanejo praktično nedotakljivi," pravi.
Prav to kaže, da tržna stabilnost prihaja s ceno – zmanjšanjem športne meritokracije in tveganjem za nastanek elitizma znotraj tekmovanja.
FIBA na obrobju, kapital v središču
Za razliko od nacionalnih prvenstev ABA liga, podobno kot Evroliga, deluje zunaj strukture FIBA. To pomeni, da ni samodejnega prehoda iz domačih lig niti jasne povezave z evropskim rangiranjem. Klubi nastopajo na podlagi licenciranja in finančne vzdržnosti, ne pa športne uvrstitve.
Prolić poudarja, da to zmanjšuje športni motiv, ki je dolga leta predstavljal temelj evropske košarke, saj sistem vse bolj spominja na zaprt investicijski krog, v katerem "igrajo tisti, ki si to lahko privoščijo". V tem pogledu je ABA danes bolj regionalni projekt "brand equity" kot košarkarsko prvenstvo – platforma, ki prodaja pozornost, ne le športa.
In medtem ko lahko navijači občutijo nostalgijo po časih, ko so derbiji med Partizanom, Crveno zvezdo, Cibono in Zadrom predstavljali spopad različnih košarkarskih šol, današnja liga vse bolj spominja na holding družbo s franšiznim modelom. Blagovna znamka lige je postala enako pomembna kot podoba klubov, upravljavska logika pa spominja na ameriške profesionalne športe – centralizirane pravice, skupni marketing in selektiven pristop do novih članov.
Dubaj in Dunaj ponujata novo občinstvo in sponzorske priložnosti, Cluj zagotavlja tekmovalno kontinuiteto, sama liga pa lahko pridobi gospodarski zagon, ki presega meje regije.
Prelomnica med identiteto in trgom
ABA liga ni več zgolj prostor športne nostalgije – postala je preizkusni laboratorij za novo obliko regionalnih tekmovanj v Evropi.
Med FIBA-modelom, ki temelji na hierarhiji, in ameriškim modelom, ki temelji na komercialnih licencah, je ABA našla srednjo pot – ligo, v kateri je skupni interes prevzel primat nad geografijo, kapital pa nad tradicijo.
To je nova realnost. Lige postajajo poslovni ekosistemi, ne več teritorijalni zemljevidi. Vprašanje pa ostaja, koliko bo ta logika lahko ohranila športni duh, ki je košarko na teh prostorih naredil globalno prepoznavno.
.webp){kind=icon}
