Dirka po Franciji v številkah: Nagrade, finančne težave kolesarstva in Tour v Sloveniji

V nedeljo je slovenski kolesarski as Tadej Pogačar zmagal na svoji četrti dirki po Franciji. Zaradi vremenskih razmer je Pogačar postal zmagovalec 112. Toura že 50 kilometrov pred ciljem in se povzpel v vrh zgodovinske lestvice zmagovalcev prestižne dirke.

Pogačarju sta sledila Danec Jonas Vingegaard, ki je v skupnem seštevku zaostal za 4 minute in 24 sekund, Nemec Florian Lipowitz pa je bil tretji, in sicer z zaostankom 11 minut.

26-letnik iz Komende si je z zmagoslavjem zagotovil 627.730 evrov denarne nagrade, kar je približno 20 odstotkov skupnega denarnega nagradnega sklada, ki obsega okoli 2,3 milijona evrov. Drugouvrščeni Vingegaard je prejel 383.150 evrov, poroča spletna stran Procyclingstats.

Vendar, kot piše kolesarski portal Velo, bo Pogačar ta denarna sredstva po tradiciji razdelil med člane svoje ekipe UAE Team Emirates. Slovenski kolesar Primož Roglič, ki se je uvrstil na 22. mesto, je zaslužil 16.770 evrov. Nagradni sklad je v zadnjih letih ostal nespremenjen

Visoke nagrade pa niso edini denarni priliv za 26-letnega Slovenca. Pogačar je namreč novembra lani podaljšal pogodbo pri ekipi UAE Team Emirates. S šestletno pogodbo, ki ga bo pri ekipi obdržala do leta 2030, bo zaslužil 50 milijonov evrov plus morebitne bonuse, odkupna klavzula pa znaša 200 milijonov evrov, je lani poročal časopis La Gazzetta dello Sport. S povišanjem plače na osem milijonov evrov letno je prehitel tekmeca Vingegaarda, ki zasluži okoli pet milijonov evrov na leto.

Pogačar je dirko po Franciji zmagal na kolesu, vrednem 20 tisoč evrov. Gre za posebej prilagojeno kolo colnago V4Rs/V5Rs, ultralahki dirkalni model iz karbona, ki tehta približno sedem kilogramov, piše Dnevnik. Vrednost kolesa znaša med 18 do 20 tisoč evrov, kar pomeni, da gre za eno izmed najdražjih koles na svetu.

 

 

Finančne težave dirke po Franciji

Družinsko podjetje Groupe Amaury, ki si prestižno dirko lasti, je po zadnjih razpoložljivih podatkih v letu 2023, ki jih je zbral Bloomberg, povečalo prihodke za sedem odstotkov na približno 588 milijonov evrov. Hčerinska družba Amaury Sport Organization, ki nadzira dirko, pa je v preteklosti po večini ocen predstavljala približno polovico prihodkov skupine.

Bloomberg poslovni model kolesarstva enači s poslovnim modelom priljubljene angleške nogometne Premier lige, saj se podjetja v zakulisju kolesarstva zanašajo na globoke žepe kapitala, da podprejo ekipe, ki izgubljajo denar. Največje kolesarske ekipe podjetja namreč stanejo do 50 milijonov evrov na leto, medtem pa morajo nenehno iskati nove sponzorje.

STA

 

Kolesarstvo se medtem sooča tudi z manjšim upadom gledanosti. Za celotno dirko po Franciji sicer še ni popolnih podatkov o gledanosti televizijskih prenosov, vendar objava po prvem tednu dirke kaže na splošen upad na skoraj vseh trgih. V ključnih kolesarskih državah – Franciji, Italiji, Nizozemski in Belgiji – je v primerjavi s petletnim povprečjem opazen upad od pet do sedem odstotkov, medtem ko se je gledanost v Španiji zmanjšala za skoraj 30 odstotkov, poroča kolesarski Cyclingflash.

Upad zanimanja – vsaj v prvem delu prestižne dirke – je v nasprotju s podatki o gledanosti iz lanskega leta, ko so na  ključnih trgih Nizozemske, Francije in Belgije organizatorji zabeležili znatno povečanje. V drugem tednu Toura se je gledanost nekoliko stabilizirala, vendar zaskrbljujoči trend manjše gledanosti ostaja, še poroča kolesarski medij. Medtem se kolesarstvu zunaj velikih dirk, kot sta francoski Tour in italijanski Giro, ne uspe prebiti na natrpan športni koledar.

V kolesarski kolač namerava zarezati tudi z nafto bogata bližnjevzhodna monarhija Savdska Arabija, ki z novo kolesarsko ligo OneCycle načrtuje prenoviti šport. Vendar pa športna veja savdskega javnega investicijskega sklada ne želi sama pritegniti drugih vlagateljev, ki bi zgradili 300 milijonov dolarjev vredni sklad za ustanovitev nove lige, še poroča Bloomberg.

Začetek dirke po Franciji 2029 v Sloveniji?

Medtem ko je Pogačar praznoval svojo četrto zmago na Touru, je slovenski premier Robert Golob direktorju dirke po Franciji Christianu Prudhommu izročil pismo o nameri, s katerim je Slovenija naznanila uradno kandidaturo gostitve začetka dirke.

Foto Bobo

 

"S prav posebnim ponosom smo danes predali pismo o nameri, s katerim želimo v Sloveniji gostiti začetek Dirke po Franciji v prihodnjih letih," je povedal. Z organizatorji naj bi se trenutno pogovarjali o letu 2029, s čimer bi Slovenija gostila prvo od treh etap kolesarske dirke po Franciji, poroča STA.

Vlada je sklep o pismu namere za organizacijo športnega dogodka sprejela že 17. julija. Na svoj račun bi Slovenija lahko prišla šele leta 2029, vendar je Slovenija start dirke pripravljena organizirati tudi pozneje. Po premierjevih besedah se za start poteguje tudi Češka, pri čemer organizatorji dirke po Franciji dodajajo, da bi lahko tekmovanje leta 2029 začeli tudi doma.

Predsednik vlade meni, da bo tak projekt prepoznavnost Slovenije zelo povečal in pokazal celotnemu svetu lepote naše države: "Prepričan sem, da se bo to poznalo tako na turizmu kot tudi na neposrednih gospodarskih priložnostih." Povedal je, da se vsak vložen evro povrne pet- ali večkrat. "Prepričan sem, da bo to v Sloveniji še bolj izrazito. Slovenija je kolesarski narod in vem, da bo tak projekt dejansko zelo povečal prepoznavnost Slovenije in svetu pokazal lepote naše države."

Slovenski projekt organizacije tridnevnega začetka Dirke po Franciji bi po besedah državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Jureta Lebna državo stal od 10 do 12 milijonov evrov. Trasa predlaganega projekta še ni znana, vendar je premier imel v Franciji s seboj nekatere predloge.

Te so na vladi pripravili skupaj s Kolesarsko zvezo Slovenije in organizatorji dirke po Sloveniji. V Franciji predstavljeni brošuri so prvo, sprintersko etapo predvideli od Novega mesta do Ljubljane. Druga, bolj razgibana, bi tekla od Nove Gorice do Portoroža, medtem ko naj bi bil v tretji z začetkom v Kranju cilj na Vršiču, poroča RTV.

Različne regije in države so za organizacijo delov dirke po Franciji v preteklosti ponudile od približno 100 tisoč evrov pa tudi do več milijonov evrov. Leta 2019 je belgijski Bruselj plačal domnevnih pet milijonov evrov.