Ko nas dopust vrže iz tira – kako se vrniti na delo po počitnicah

Vrnitve na delo po počitnicah ne smejo biti stresne. S skrbnim načrtovanjem, postopnim vračanjem v ritem, osebnimi zdravimi rutinami, jasnimi mejami in podporo delodajalcev lahko zaposleni ohranijo ravnovesje in motivacijo. Poleg tega organizacije, ki vlagajo v dobrobit zaposlenih, ne le spodbujajo njihovo motivacijo, ampak pozitivno vplivajo tudi na produktivnost in zadrževanje talentov. Statistika za letos kaže, da se 69 odstotkov zaposlenih počuti bolj zadovoljne, če imajo občutek, da delodajalec skrbi za njihovo dobrobit. A le 23 odstotkov zaposlenih resnično verjame, da delodajalec to tudi dejansko počne.

Milica Malešević, svetovalka, poslovna mentorica in strokovnjakinja za komunikacijo v projektu Priče iz kanca (Zgodbe iz pisarne), svetuje, da občutka tesnobe po vrnitvi z dopusta nikakor ne smemo ignorirati. "Zelo pomembno je, da se z njim soočimo in ugotovimo, kaj nas ob vrnitvi v rutino najbolj moti. Tesnoba je pravzaprav alarm, saj smo nekaj v svojem okolju prerasli. Morda je celo čas za spremembo službe. Telo ve, poslušajte ga. Odprite oglase, osvežite življenjepis. Če ne gre, poiščite pomoč profesionalcev, tako kot poiščete frizerja za striženje. Na našem trgu je veliko odličnih kariernih trenerjev."

Po besedah sogovornice je treba poudariti, da način vrnitve zaposlenih v delo ni odvisen le od velikosti podjetja, temveč tudi od položaja zaposlenega in profesionalnosti kadrovske službe (HR).

"Za zaposlene na višjih položajih, v podjetjih, kjer je HR partner in ne le birokrat, se denimo poskrbi skozi septembrske ciklične sestanke, ki trajajo dva do tri dni in katerih datumi so smiselno določeni. Mala podjetja nimajo HR služb na tem nivoju, zato nimajo osebe, ki bi prevzela pobudo in vse to organizirala. Največja skrivnost uspeha in reda v velikih podjetjih so prav ti ciklični sestanki. Podjetja me v ta namen najamejo kot poslovnega trenerja, in medtem ko potujem z enega na drugi sestanek, od enega do drugega hotela po celotni nekdanji Jugoslaviji in sem priča povratku zaposlenih, ki se na svoja delovna mesta vračajo z jasnim ciljem."

Depositphotos

 

Po dopustu se mnogi soočajo s t. i. post-vacation bluesom – občutkom anksioznosti, nervoze in pomanjkanja motivacije ob vrnitvi na delo. Čeprav je odmor namenjen tudi polnjenju baterij, ta energični polet hitro pojenja zaradi zahtevnega vsakodnevnega ritma in kopice obveznosti.

"Mnogi ljudje dojemajo 1. september kot ‘malo novo leto’. Simbolično, kot da se sezona dopustov konča. Tudi če smo večino poletja delali, smo se počutili in razmišljali drugače. Človek ni robot, vsako spremembo globoko doživlja, zato je pomembno, da se postopoma vrnemo v običajni delovni ritem. Priprava na dobro produktivnost in rezultate se lahko začne z navadami, kot so vstajanje ob istem času, načrtovanje aktivnosti, zapisovanje, pogovori z družino in prijatelji ter zavestno ukvarjanje z lastnimi mislimi (refleksija)," pravi Nataša Vukmirović, svetovalka in mednarodno akreditirana EMCC EIA Senior Practitioner coach in mentor.

Nasveti za lažje premagovanje stresa po dopustu

1. Vrnitev načrtujte vnaprej. Če je mogoče, se na prvi delovni dan izognite pomembnim sestankom in rokom, da si zagotovite dovolj prostora za organizacijo. Nekateri psihologi priporočajo tudi t. i. buffer day – dan med potovanjem in vrnitvijo v pisarno, namenjen razpakiranju, mentalni pripravi in postopnemu vračanju v rutino. Raziskava, objavljena v začetku leta 2025 v Journal of Applied Psychology, je pokazala, da tak način načrtovanja znatno zmanjšuje stres in pozitivno vpliva na dobrobit zaposlenih.

2. Zavestno načrtovanje aktivnosti. "Načrtujte vikend v naravi v drugi polovici septembra – lahko gre za pohodništvo, bivanje v gozdni hiši ali hotelu s spa ponudbo. Vsak ponedeljek zvečer si priredite prijetno aktivnost, prilagojeno okoliščinam in proračunu, a najpomembneje je, da jo izvajate zavestno, brez telefona v rokah. Ta metoda zagotovo zmanjšuje tesnobo ob ponedeljkih, celo nedelja je lepša, če so načrtovani ponedeljkovi večeri po službi," svetuje Milica Malešević.

3. Skrb za um, čustva in telo. Vukmirović poudarja, da so um, čustva in telo enako pomembni: "Obstajajo enostavne tehnike dihanja in fokusa, ki pomagajo vzpostaviti notranje ravnovesje in izboljšati fizično vzdržljivost. Poleg skrbi za fizično zdravje, ki je danes v središču pozornosti, je enako pomembna skrb za mentalno zdravje. Fizična aktivnost nam pomaga sprostiti čustveno napetost, a pomembno je vključiti tudi aktivnosti, ki prinašajo občutek izpolnjenosti. Petje in ples ob glasbi, druženje, pisanje, risanje, kuhanje, ročna dela, prostovoljno delo za družbene cilje, ki so nam pomembni – vse to so aktivnosti, za katere je treba najti čas tudi v natrpanem dnevnem urniku."

Depositphotos

V članku Why Bringing Cacao to Work Could Change Everything Gizelle Renee, direktorica podjetja Keith’s Cacao za Združeno kraljestvo in ustanoviteljica bloga I AM BEING, opisuje, kako je cerkveni kakav (ne tisti iz čokolade) spremenil njen vsakdanji delovni ritem: prinesel ji je jasnost, zmanjšal stres in spodbudil kreativnost. Renee je 13. septembra v novi iniciativi Prinesi kakav v službo (Bring Cacao to Work Day) pozvala podjetja in ekipe, naj vključijo ta okusni napitek v svoje delovne rituale kot orodje za izboljšanje dobrega počutja, medosebnih odnosov med zaposlenimi in produktivnosti – brez škodljivih posledic kofeina.

                      

E-poštna mrzlica – kako reagirati na prepoln nabiralnik    V poslovni psihologiji se veliko piše o učinkih odpiranja elektronske pošte po vrnitvi na delo. Raziskave kažejo, da preobremenjenost z e-pošto neposredno povečuje raven kortizola in zmanjšuje produktivnost, zlasti po obdobjih odsotnosti. V študiji E-mail overload: Exploring employees’ experiences using e-mail iz leta 2024 je bilo ugotovljeno, da preobremenjenost z e-pošto med delovnim časom ali zunaj njega neposredno povečuje stres pri delu, medtem ko odsotnost preobremenjenosti z e-pošto zmanjšuje stres ter izboljšuje zadovoljstvo z delom in življenjem. Dodatno anketa, objavljena na spletni strani InboxDone, kaže, da zaposleni kar 28 odstotkov delovnega tedna namenijo upravljanju e-pošte, medtem ko jih 66 odstotkov občuti stres zaradi prepolnih nabiralnikov. Vmes so se pojavili tudi neformalni (brez medicinske potrditve) sindromi/pojmi iz organizacijske psihologije in poslovne prakse: Email Apnea – termin, ki ga je skovala Linda Stone, se nanaša na podzavestno zadrževanja dih ali plitko dihanje med preverjanjem e-pošte, kar povečuje raven stresa. Email Overload – izraz se pogosto uporablja v menedžmentu in raziskavah, označuje pa občutek preplavljenosti zaradi premnogih sporočil v poslovnem e-poštnem nabiralniku. Technostress – širši pojem, ki se nanaša na stres, ki ga povzročajo digitalne tehnologije, tudi e-pošta. Post-vacation email stress – neformalen izraz, ki se uporablja v raziskavah in člankih, opisuje pa stres pri odpiranju in obdaelovanju kupa e-sporočil po odmoru. Foto: Depositphotos

  

 

Meje, premori in hvaležnost – recept za vrnitev v rutino

Ko se vrnemo v pisarno, je ključno, da postopoma vstopamo v delovni ritem. Namesto da takoj "grizemo" vse naloge, je koristno začeti z manjšimi in lažjimi opravili ter si med delom vzeti premore. Tehnike, kot je t. i. Pomodoro metoda – delo v intervalih s kratkimi odmori – pomagajo ohraniti fokus in zmanjšati občutek pritiska. Poleg tega je pomembno čim prej razvrstiti e-pošto in naloge po nujnosti ter, kjer je mogoče, delegirati del dela.

Eden od trikov za lažje premagovanje stresa po dopustu je vključitev pozitivnih navad iz počitnic v vsakdanje življenje. To je lahko jutranji sprehod, kratka meditacija ali zdrava prehrana. Psihologi poudarjajo tudi pomen hvaležnosti, bodisi z vodenjem dnevnika ali ponavljanjem afirmacij.

Pomembno je tudi upoštevati vpliv letnega časa, saj ni malo meteoropatov – ljudi, ki doživljajo različne fizične in psihične težave zaradi sprememb vremenskih pogojev. V tem kontekstu Nataša Vukmirović poudarja, da sončno vreme mnogim ljudem dvigne razpoloženje, vendar je ključna mentalna moč posameznika, da sam upravlja svoja čustva in razpoloženje.

"Dober fokus pri delu ter občutek smisla in namena prinašata stabilno motivacijo, ki se ne spreminja sezonsko. Kljub temu da je pomembno delati na dolgoročnem cilju čustvene stabilnosti, tudi majhne dnevne radosti vplivajo na motivacijo, razpoloženje in produktivnost. Pomembno je, da ne pozabimo, da ne živimo zgolj zaradi dela, čeprav sta delo in ustvarjanje ključna za kakovostno življenje. V organizacijah je bistveno, da menedžerji ne pozabijo na pomen pozitivnega povratnega mnenja, poleg korektivnega, in majhnih praznovanj, ko ekipa doseže pomemben cilj – bodisi rezultate, ki prinašajo dobiček, ali notranji cilj," opozarja sogovornica Bloomberg Adrie.

Poleg tega ima negovanje dobrih odnosov tako v zasebnem kot v poslovnem življenju velik vpliv na vsakega od nas. "Včasih organizacijam koristi dodatna podpora, da se doseže dober dogovor o komunikaciji in vedenju v ekipah ali da se ljudje naučijo učinkovito obvladovati stres. Zato najemajo svetovalce in trenerje," dodaja.

Koliko nas stane stres po počitnicah

Poseben izziv predstavlja ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, še posebej pri zaposlenih, ki imajo družino in majhne otroke. Po raziskavi newyorške agencije Movchan iz leta 2024 polovica Američanov tudi med počitnicami nadaljuje z delom, odgovarja na e-pošto in občuti slabo vest, če se popolnoma odklopi. Da bi prekinili ta začarani krog, strokovnjaki svetujejo, da se vnaprej postavijo jasne meje in izklopijo obvestila.

Organizacije, ki omogočajo fleksibilnejše modele dela, kot je hibridno delo, pomembno prispevajo k dobremu počutju zaposlenih. Raziskava IWG, objavljena v Guardianu lani, je pokazala, da hibridno delo ne le zmanjšuje stres, ampak prispeva tudi k boljšemu spancu, zdravim navadam in večji produktivnosti. Kljub temu raziskava ZipDo iz leta 2025 opozarja na paradoks: čeprav zaposleni zelo cenijo takšno podporo delodajalcev, je v praksi pogosto odsotna ali se ne izvaja ustrezno.

Globalni kontekst dodatno poudarja pomen te teme. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Mednarodne organizacije dela depresija in anksioznost vsako leto povzročata izgubo približno 12 milijard delovnih dni, kar predstavlja gospodarsko škodo v višini približno tisoč milijard dolarjev letno.

Vse to kaže, da vrnitev na delo po počitnicah ne sme biti stresno obdobje. Postopno vračanje v ritem, jasne meje med delom in zasebnim življenjem ter negovanje zdravih navad so ključni za dolgoročno zadovoljstvo in produktivnost. Tam, kjer delodajalci aktivno vlagajo v dobrobit zaposlenih, so koristi obojestranske – tako za zaposlene kot za organizacijo.