Ne glede na to, ali ste njihovi oboževalci ali ne, večina ljudi povezuje Coldplay z lepimi spomini. Kristin Cabot in Andy Byron iz Astronomer pa ob omembi Coldplay verjetno pomislita na nočno moro, ki bi jo najraje izbrisala iz spomina.
Kamera je ujela direktorico za kadre in generalnega direktorja v objemu med balado na koncertu v Bostonu, situacijo pa je dodatno zaostril komentar pevca Chris Martina: "Ali imata afero ali sta zelo sramežljiva." Posnetek je postal viralen. Dejstvo, da je Byron poročen in da se je nedavno v zvezi s primerom oglasila tudi njegova žena, je dolil olje na ogenj.
Bloomberg
Kmalu sta oba podala odstop. Podjetje se je javno distanciralo od incidenta: "Naši voditelji morajo postavljati standarde vedenja. Tokrat se to ni zgodilo." Začasni generalni direktor Pete DeJoy je na LinkedIn-u napisal: "Astronomer je čez noč postal znan – vendar ne na način, ki smo si ga želeli."
Pred dnevi je podjetje naredilo korak naprej v kriznem PR-ju in angažiralo hollywoodsko zvezdo Gwyneth Paltrow, ki je sicer več kot deset let bila poročena z Martinom. V enominutnem videoposnetku, objavljenem na profilu podjetja na platformi X, pravi, da želi odgovoriti na najpogostejša vprašanja, ki jih je podjetje nedavno prejemalo.
Pevec skupine Chris Martin je le komentiral to, kar je videl na tako imenovani kiss kameri, ki zajame čustvene trenutke v občinstvu. Foto: Depositphotos
Primer je vzbudil veliko medijsko pozornost in nas spodbudil k razmisleku o psiholoških, poslovnih in finančnih posledicah afer na delovnem mestu. Dr. Aleksandra Vančevska, gestalt terapevtka, pravi, da sta zaljubljenost in medsebojna privlačnost procesa, ki sta izjemno kompleksna in pogosto imata različne psihološke podlage, ki jih ni mogoče zajeti z univerzalnimi pravili.
"Naše predstave o tujem vedenju so pogosto projekcije – zrcala naših znanih občutkov in predpostavk, ne pa resničen prikaz tega, kar se dejansko dogaja."
V kontekstu omenjene afere dr. Aleksandra Vančevska pravi, da je koristno ohraniti zavest, da resnico poznajo le tisti, ki so neposredno vključeni. Foto: Depositphotos
"Vse odločitve in mnenja so smiselna le v okviru konteksta in le za tiste, ki imajo dostop do vseh informacij. Verjamem, da je pomembno kolektivno doseči raven zrelosti in zavedati, da ljudje, ki jih gledamo na ekranih, niso objekti, temveč živa bitja," meni in dodaja, da je pomembno, da tujih dram ne uporabljamo za zadovoljevanje svojih potreb po maščevanju, kaznovanju in posmehovanja.
Niso poklici tisti, ki povzročajo afere – temveč struktura osebnosti
Čeprav velja splošno mnenje, da so določeni poklici – kot so tisti, ki vključujejo nočno delo ali medsebojno odvisnost – bolj podvrženi romancam na delovnem mestu, Vančevska opozarja, da takšna posplošitev ne drži. "Ni značilnih poklicev, so pa značilne strukture osebnosti, okolje in življenjski trenutki, ki lahko ustvarijo pogoje, da so ljudje bolj nagnjeni k razvoju romance v poslovnem okolju."
Niso poklici tisti, ki povzročajo nedovoljeno razmerje na delovnem mestu, temveč struktura osebnosti. Foto: Depositphotos
Po njenih besedah v takšne odnose vstopajo osebe, ki nezavedno iščejo partnerja za zadovoljitev neizpolnjenih čustvenih potreb iz otroštva – potrebo po priznanju, zaščiti, vrednotenju. "Ti tipi osebnosti so lahko magnetno privlačni tistim, ki so doživeli zgodnjo travmo. Pogosto vstopajo v odnose tudi takrat, ko menjajo službe," pravi, terapevtka Terryja Reala pa navaja tudi: "Zaljubljamo se v naše nedokončane posle."
V tem smislu zaljubljenost pogosto ni usmerjena na konkretno osebo, temveč na to, kar simbolizira – pozornost, ki je nismo dobivali, avtoriteto, ki nas končno vidi, bližino, ki nam je dolgo manjkala.
Vančevska opozarja tudi na povečano ranljivost v tranzicijskih obdobjih – kar so lahko: selitve, spremembe službe, izguba bližnjih oseb, odhod iz razmerij. Ekspati, na primer, ki pogosto zapustijo svoje domače okolje, so posebno podvrženi takšnemu povezovanju v novih delovnih okoljih: "V multinacionalnih podjetjih, kjer so ekipe fluidne, se bližnji odnosi razvijejo ravno na delovnem mestu, ker tam najprej vzpostavijo socialne stike v novem okolju.
Ko kava ni več le kava, temveč nekaj več. Foto: Depositphotos
Vendar Vančevska opozarja: "Povezanost, ki nastane iz začasne ranljivosti, lahko deluje intenzivno, vendar pogosto ni vzdržna zunaj konteksta, ki jo je omogočil."
Dodaja, da če nismo delali na prepoznavanju in izražanju svojih potreb – po dotiku, vrednotenju, občudovanju, varnosti ali avtonomiji – bomo zlahka verjeli v fantazijo, da nam bo nekdo iz poslovnega okolja pomagal, da jih izpolnimo. "Čustvene potrebe so pogosto močnejše od racionalne ocene tveganja," pravi Vančevska.
Meje, tveganja in odgovornost podjetja
Na začetku lahko takšni občutki delujejo motivirajoče – več se trudimo, pridemo v službo, preden pridejo drugi, imamo več energije.
Toda kaj se zgodi, ko se občutki (oziroma situacija) izmuznejo nadzoru in začnejo škodovati profesionalnemu delovanju? Po mnenju dr. Vančevske romantičen odnos, ki ni jasno definiran in o katerem se ne govori odprto – vsaj med samima partnerjema – "ima skoraj vedno pomembne posledice." In to ne ravno enostavne.
Tudi brez uradnih informacij okolje nezavedno zaznava spremembe. "Človeška sposobnost opazovanja subtilnih sprememb v komunikaciji je velika – in pogosto ne moremo skriti tega, kar mislimo, da uspešno prikrivamo."
"Naključni dotiki," ki jih kadrovska služba še ni "uredila", kolegi pa že veliko komentirajo ob kavi. Foto: Depositphotos
Nejasne meje vodijo v težave: intimnost, čustva ali privilegiranje partnerja motijo timsko dinamiko in rušijo zaupanje. Ko so vključeni tudi nadrejeni ali višji management, obstaja realna nevarnost konflikta interesov in zlorabe moči – posebej v podjetjih, kjer nimajo jasnih pravil.
"Takšni odnosi se pogosteje razvijajo v toksičnih delovnih okoljih – tam, kjer so meje že porušene, preveč intimni odnosi pa se podrazumevajo ali celo veličajo."
V hierarhičnih odnosih, posebej ko obstaja razlika v moči ali delovni dobi v okviru podjetja, lahko slabše pozicionirana oseba zlahka postane ranljiva in izgubi občutek osebne vrednosti, poudarja sogovornica. Če je eden od partnerjev v razmerju nadrejen, obstajajo tudi druge oblike tveganja: konflikt interesov, drobni privilegiji in percepcija pristranskosti. Tudi ko favoriziranje objektivno ne obstaja, že sam sum lahko deluje uničujoče.
Ko odnos razpade
Razpad, četudi razmerje ni bilo dolgo niti stabilno, vedno pomeni izgubo, pravi sogovornica. "Pomembno je dati prostor za žalovanje – ker z razpadom nekaj izgubimo, tudi ko razmerje ni bilo zdravo," pravi Vančevska.
Če je bil poleg tega odnos toksičen ali je šlo za zlorabo, je ključno imeti podporo – prijatelje, terapevte in zaveznike, ki bodo pomagali, da se situacija razume, predela in preboli.
Toda poudarja, da odprtost ne pomeni le iskrenost do drugih, temveč tudi osebnostno zrelost. "V zdravih organizacijah je lahko kadrovska služba zaveznica, odprti pogovori pa – zaščitni mehanizem." Terapevti, dodaja ona, pomagajo pri prepoznavanju lastnih negativnih vzorcev in ponovni vzpostavitvi meja.
Najvarneje je, da takšne izjave ostanejo le kot ohranjevalnik zaslona. Foto: Depositphotos
Ali so prepovedi rešitev?
Strokovnjaki opozarjajo, da prepovedi romanc pogosteje škodujejo, kot pomagajo. Namesto iskrenosti spodbujajo skrivanje in krivdo. Namesto prepovedi Vančevska predlaga uvedbo čustvene pismenosti v korporativno kulturo – izobraževanje, jasne procedure in podporo pri sprejemanju zrelih odločitev.
"Prepovedi pošiljajo sporočilo – ne verjamemo vam!" pravi ona in dodaja, da zreli in zdravi sistemi ne prepovedujejo osebnih odnosov, temveč "postavljajo meje". V primerih, ko se v razmerju znajdejo višji managerji, je pomembno ukrepati hitro in transparentno – vendar ne izključno s sankcijami. Potrebno je oceniti potencialni konflikt interesov, začasno ločiti pristojnosti in vključiti tretjo stran v sprejemanje ključnih odločitev, svetuje sogovornica.
Varna razdalja, metuljčki v trebuhu, a kolegi vse opazujejo? Foto: Depositphotos
Ko ljubezni ni več le zasebna zadeva
Romance na delu ne povzročijo le čustvene drame – za seboj pustijo tudi okrnjen ugled, finančne izgube in kadrovske zaplete. Po razpadu se lahko osebe zapre vase, pride lahko do polarizacije znotraj tima ali celo uradnih pritožb, posebej če je obstajala razlika v moči.
Zato je ključno, da imajo podjetja jasne politike. "Ne da bi nadzorovala zaposlene, temveč da bi jih zaščitila," pravi odvetnica Jasmina Đokić. Zakonsko takšni odnosi na delovnem mestu niso prepovedani, vendar če pride do poškodovanja ugleda ali finančnih izgub, mora podjetje ukrepati, pojasnjuje ona.
Čeprav je težko natančno ovrednotiti škodo, ki jo povzroči interna afera, se posledice kažejo v padcu produktivnosti, porastu stroškov upravljanja konfliktov, možnih tožbah in izgubi zaupanja. Dolgoročno lahko tveganje za ugled oteži privabljanje talentov in vpliva na vrednost blagovne znamke oziroma podjetja.
Nadalje pojasnjuje, da je vprašanje v veliki meri povezano s korporativno kulturo in da, recimo, mlajše generacije drugače doživljajo delovno okolje. "Za generacijo Z delo ni družina, temveč predvsem profesionalni prostor. "Zanje ni sprejemljivo, da bi se kolektiv smatral za družino, ker preprosto ni," pravi.
"Neodgovorno vodene romance v podjetju ne škodijo le ugledu, temveč lahko resno ogrozijo etiko, zaupanje in produktivnost," opozarja odvetnica Jasmina Đokić.
Zakaj so podjetniške politike o razmerjih med zaposlenimi pomembne?
Takšne politike morajo definirati:
- Kdaj je obvezno prijaviti odnos (npr. v primeru nadrejenega in podrejenega)
- Način evidentiranja takšnih odnosov
- Proceduro zaščite obeh strani v podjetju
Pomanjkanje procedur in pravil pomeni pravno in čustveno ranljivost celotne organizacije.
Psihološke in finančne posledice razpada
Razpad redko ostane zasebna stvar, če so osebe vsakodnevno v istem timu in sprejemajo skupne odločitve. Posledice so lahko:
- Za posameznika: čustvena nestabilnost, sram, izguba osredotočenosti, umik, čustvena nestabilnost
- Za tim: polarizacija, porušena dinamika, občutek neugodnosti, skrivnostnost, ki obremenjuje
- Za organizacijo: tveganje uradnih pritožb (posebej če obstaja neravnovesje moči), izguba talentov in uničevanje kulture zaupanja
Kako naj voditelji postopajo v primeru romantičnih odnosov v vrhnjem managementu?
Ključno je hitro, transparentno ukrepati in etično ravnati – ne s sankcijo, temveč z vzpostavitvijo jasne strukture:
- Evalvacija potencialnega konflikta interesov
- Uvedba tretje strani v proces sprejemanja odločitev
- Ločevanje operativnih pristojnosti vključenih strani
Česa ne smemo delati?
Ignoriranje problema dolgoročno škoduje ugledu podjetja in njegovi notranji kulturi. "Najhujše, kar lahko podjetje naredi, je, da molči," opozarja Vančevska. "To pošilja sporočilo, da pravila ne veljajo za vse."
Tako kot nas opominja znana skladba Coldplaya, da "Nihče ni rekel, da je bilo lahko" (v izvirniku Nobody said it was easy), je eno gotovo – ljudje se bodo še naprej zaljubljali v službi, saj čustev ni mogoče nadzirati s pravilnikom. Gotovo je tudi, da to nikoli ni brez posledic. Vprašanje je le, ali so podjetja in tudi ljudje pripravljeni te posledice prepoznati in se soočiti z njimi.
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...