Navidezno preprosto dejanje - usesti se in zapisati lastne misli - prerašča v eno najmočnejših praks sodobnega vodenja. Vedno več uspešnih poslovnežev, od ustanoviteljev podjetij do finančnikov in izvršnih direktorjev, se zateka k pisanju dnevnika (angl. journaling), navadi, ki ne zahteva niti posebnih pripomočkov niti specifičnih znanj, temveč le doslednost in odkritost.
Kot potrjuje raziskava Harvard Business School, ta navada ni zgolj osebna rutina, ampak učinkovito poslovno orodje, saj dnevna samorefleksija z zapisovanjem znatno povečuje delovno produktivnost. Udeleženci eksperimenta, ki so v obdobju desetih dni beležili svoja opažanja, so namreč dosegli kar 22,8 odstotka boljše rezultate na končnem testu v primerjavi s kolegi, ki te metode niso uporabljali. Še bolj osupljiv je podatek, da je skupina, ki je hkrati s pisanjem svoje uvide delila s kolegi, napredovala za 25 odstotkov.
Stara praksa v novi obliki
Psihologinja Anđelija Simić pojasnjuje, da journaling predstavlja spremljanje svojih notranjih stanj, občutkov in misli skozi pisanje, čeprav sodobna tehnologija omogoča tudi zvočne in video formate, kar to prakso naredi dostopnejšo in bolj prilagodljivo individualnim potrebam. "Lahko ste zelo ustvarjalni v skladu s tistim, kar vam najbolj ustreza," pravi.
Da praksa ni nova, dokazuje dejstvo, da se v osnovni različici uvaja že desetletja v psihoterapijo, zlasti v tistih pristopih, ki spodbujajo razvoj samoopazovanja in samostojno delo med seansami. "Izhaja iz tradicije terapevtskih metod, ki segajo šest desetletij nazaj," navaja Simićeva.
Journaling je ena od strategij za uravnavanje čustev. Foto: Depositphotos
Ko razlaga o prednostih, je sogovornica jasna: "Ključne koristi vodenja dnevnika se kažejo predvsem v razvijanju sposobnosti samoopazovanja, nato v zaznavanju povezav med mislimi in čustvi ter impulzivnimi dogodki." Na daljši rok, pravi, lahko oseba skozi dosledno zapisovanje začne opažati vzorce v lastnem vedenju in osebnosti. "Poleg tega ima journaling tudi katarzičen učinek - deluje kot ventil, ki omogoča, da se čustva izrazijo, usmerijo in doživijo v polni intenzivnosti, kar prispeva k čustveni samoregulaciji in splošnemu občutku pomirjenosti ter notranjih spoznaj."
Ni vzorca, a obstaja struktura
Prav to vrsto mentalne bistrine kot največjo prednost te metode poudarja tudi Dragan Marjanović, izvršni direktor mednarodnega svetovalnega podjetja s sedežem v Beogradu. V poslovni svet je vstopil po študiju, vendar kot priznava, je šele vodenje dnevnika v štiridesetih letih uvedlo novo dimenzijo v njegovo vsakodnevnost.
"Dolgo sem mislil, da je pisanje dnevnika nekaj statičnega in osebnega, skoraj kot hobi. Nato pa sem povsem spontano začel zapisovati misli ob koncu delovnega dneva. Najprej kaotično, potem bolj strukturirano. Po nekaj mesecih sem spoznal, da mi ta ritual pomaga jasneje videti, kaj me resnično izčrpava, kje nezavedno ponavljam napake in - kar je najpomembneje - kaj resnično želim spreminjati." Danes journaling uporablja ne le za osebne uvide, temveč tudi kot orodje za načrtovanje, ustvarjalno delo in pripravo na pomembna pogajanja.
Ali je kozarec na pol poln ali je na pol prazen, je odvisno tudi od tega, kaj ste zapisovali v dnevnik. Foto: Depositphotos
Za tiste, ki bi radi to prakso vpeljali v dnevno rutino, psihologinja poudarja, da ni strogih navodil glede rednosti in pristopa. Vendar meni, da bi bilo vsakodnevno beleženje misli in občutkov zaželeno, kot tudi to, da dnevnik ne bi bil le opisovanje dogodkov.
"Če že pišete o nekem dogodku, je pomembno, da raziskujete tudi sebe, kaj ste takrat mislili, kako ste se počutili, katere čustvene odzive ste doživeli. Cilj dnevnika je razvoj metazavedanja, torej zavedanja svojih misli in uma, ter omogočanje, da se zavestno odločimo, katerim mislim bomo pripisovali pomen," pravi Simićeva. V tem smislu dnevnik postane več kot zapis - je orodje za strukturiranje notranjega sveta.
Med papirjem in digitalnimi platformami
Na vprašanje, kako začeti, odgovarja, da je to možno kadarkoli in kjerkoli. Dodaja, da se pisanje še vedno smatra za najučinkovitejšo obliko, prav zaradi specifične povezave med roko, mislijo in možgani. "Vendar če vam bolj ustrezajo druge oblike beleženja, je tudi to v redu. Pomembno je, poleg odgovora na to, kako se počutite, zabeležite tudi, kakšne so vaše misli," poudarja.
Digitalna doba je prinesla tudi vrsto aplikacij, ki podpirajo journaling in olajšujejo njegovo vsakodnevno izvajanje, to pa so le nekatere od njih:
-
Day One ponuja eleganten minimalistični vmesnik, možnost šifriranja, dodajanje fotografij in sinhronizacijo z več napravami.
-
Journey je dostopna na vseh platformah in kombinira tradicionalni dnevnik z možnostmi spremljanja razpoloženja in postavljanja ciljev.
-
Reflectly aplikacija temelji na kognitivno-vedenjskih principih in uporablja umetno inteligenco za dnevno postavljanje vprašanj, ki spodbujajo čustveno samorefleksijo.
-
Stoic se opira na filozofijo stoikov z miselnimi vajami, ki pomagajo pri spoprijemanju z izzivi s hladno glavo.
-
Gratitude se osredotoča na spodbujanje hvaležnosti in pozitivne psihologije z dnevnimi opomniki za zapisovanje majhnih, vendar pomembnih stvari.
Prizor, ki vabi k refleksiji. Foto: Depositphotos
Posamezniki, ki so že razvili rutino pisanja dnevnika, kot je Marjanović, pogosto navajajo, da jim ta praksa pomaga ne le razumeti sebe, temveč tudi izboljšati odnose z drugimi, natančneje komunicirati, sprejemati bolj premišljene odločitve in izboljšati osredotočenost pri delu.
Zapisovanje misli in občutkov pomaga pri opredelitvi notranjega dialoga, kar se neposredno odraža na zunanje rezultate: jasnejše predstavitve, odločnejše vodenje sestankov in odpornost v zahtevnih situacijah. V tem smislu ta navada ni ne luksuz ne hobi, temveč natančno kalibriran instrument. Ker ko vodja pozna in razume sebe, šele takrat lahko pristno vodi druge.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...