Londonska nacionalna galerija portretov je več let težko pričakovala prenovo. "Bila je prenatrpana, prostori so bili zadušljivi in neprijazni, imeli smo premalo prostora za razstavo naše sodobne zbirke, kaj šele za zbirko fotografij. Celoten prostor je bil videti precej zanemarjen," pravi Alison Smith, glavna kustosinja Nacionalne galerije portretov.
V treh letih so za prenovo namenili 41,3 milijona funtov, za kiosk za prodajo vstopnic pa še 2,7 milijona funtov. S tem so del teh težav odpravili. "Prostor smo želeli narediti lep, a tudi zanimiv, da bi ljudje radi prihajali," pravi Smith.
Stavba, zgrajena leta 1896, je bila deloma obnovljena, nekateri prostori pa so bili skoraj nedotaknjeni, zato so se želeli v prenovi vrniti k podobi prvotne arhitekture. Ko se bodo obiskovalci 22. junija vrnili v galerijo, bodo vstopili skozi nov vhod, ki se odpira na severni strani stavbe. "Pred tem so vstopali skozi majhen vhod. Bili so potisnjeni v utesnjen prostor, zdaj pa je pred njimi velika vhodna dvorana, v kateri je naravna svetloba," pravi Smith. Novi vhod je nastal tako, da so tri okna spremenili v vrata.
Preberi še
Picasso za ljudske množice: Frakcijski nakupi umetnin
Trg umetniških del v zadnjih 20 letih raste hitreje kot indeks S&P 500.
07.02.2023
NLB postaja mecen umetnosti v regiji
Banka bo oblikovala novo umetniško zbirko SEE ART.
26.01.2023
S prenovo se je razstavni prostor povečal za približno petino, saj so v galerije spremenili tudi del pisarniških prostorov, kjer bo prostor našla sodobna zbira. S prenovo so dobili tudi nov učni center.
V zgornjem nadstropju galerije, ki prikazuje britanske portrete od leta 1300 do 1850, "smo želeli nekaj bogatega in razkošnega, nekaj simpatičnega, v slogu portretov," nadaljuje Smith. Stene so pobarvane v različne barve. "Prehajate iz modre v oranžno, zeleno in rdečo, kar je zelo dramatično, hkrati pa je narejeno tako, da ustreza temam razstav." Modra je za kraljevo družino, pojasnjuje, oranžna za industrijsko revolucijo (spominja na peči in parne stroje), zelena za romantike (okolje in narava), temno rdeča pa za družbeni portret. "Barve so bile izbrane glede na portrete, da bi bile primerno ozadje," pravi Smith.
Tudi v drugem nadstropju, kjer so predstavljeni portreti od leta 1850 do 2000, in v sodobnih galerijah Westonovega krila v prvem nadstropju, se izogibajo belim okvirjem. Še vedno pa so "barve bolj umirjene v skladu z modernistično estetiko", pojasnjuje.
Prenova je spodbudila ponovno oceno predstavitve stalne zbirke. "Pred tem je bila v ospredju biografija," pravi Smith. "Zdaj je vsaka soba kot mini razstava, posvečena določeni temi." (Obiskovalci lahko ta pristop najdejo v prenovljenih galerijah stalne zbirke Muzeja moderne umetnosti v New Yorku.) Sobe so še vedno "na splošno kronološke," nadaljuje, "vendar smo jih bolj tematizirali, interpretacija pa je bolj usmerjena k razlagi krovne teme, ki jo vodijo zgodovina, kultura in družba."
Na slikah z dvora Tudorjev, na primer, "si ogledamo reformacijo in nato zgodnjo kolonizacijo," pravi Smith. Druga velika soba prikauje, kako so se v Združenem kraljestvu združili različni narodi. Obstajajo tudi slike o kolonizaciji, radikalcih in reformah, prvi in drugi svetovni vojni ter britanskem imperiju. "Portreti so bili izbrani tako, da so resnično izpostavili vsako posamezno temo in jo obravnavali na različne načine," pravi Smith.
Ko bo stavba ponovno odprta, bo v njej na ogled več kot 1100 portretov. Na približno 48 odstotkih portretov v galerijah 20. in 21. stoletja bodo upodobljene ženske (pred zaprtjem je bilo takih le 35 odstotkov), na 11 odstotkoh vseh razstavljenih del pa bodo upodobljeni pripadniki britanskih etničnih manjšin (pred zaprtjem je bilo takih le za tri odstotke).
Na ogled bodo tudi sodobna dela, vključno s portreti pisateljice Zadie Smith, ki jih je ustvarila Toyin Ojih Odutola, in nekdanjega direktorja Nicholasa Serote, ki jih je ustvaril Steve McQueen. Poleg tega bo poudarek na fotografiji: pred zaprtjem je bilo v galeriji le za štiri odstotke fotografij. Zdaj je njihov delež narasel na 29 odstotkov.
"Želimo, da ljudje vidijo povezavo med portretiranjem in zgodovino," pravi Smith. "Občinstvo želimo ozavestiti, da obstaja več kot ena pripoved o britanski zgodovini. Poleg monarhov in moških v lasuljah želimo pokazati tudi druge vrste portretirancev."
Štiri nadstropja galerije, v katerih so razstavljene umetnine, so "strašno veliko za en obisk," pravi Smith. Priporoča, da obiskovalci pridejo, "si ogledajo en del zbirke, nato pa gredo na pijačo v bar ali na kosilo v restavracijo ali v knjigarno". Ponudba je tako bogata, da Smithova meni, da bo postala "ena od destinacij, ki jih je treba obiskati v Londonu".
*Prevedla Janja Zalar.