Top 5 mest, kjer ljudje najmanj pregorevajo

Najboljše mesto za ravnotežje med delom in prostim časom je Oslo, med prvo deseterico kraljujejo evropska mesta. Največ pregorevanja je v Dubaju.

Najboljše destinacije za delavce, ki si želijo tudi dovolj kvalitetnega prostega časa, so poleg Osla še Bern, Helsinki, Zurich in Kobenhavn, kaže raziskava mobilnega podjetja Kisi. Skladno s podobnima raziskavama v letih 2019 in 2021 so v študijo vključili 100 mest, ki slovijo kot vabljive destinacije za delovno silo, in sicer 51 ameriških in 49 svetovnih mest.

Raziskava je mesta primerjala s celo vrsto kazalcev, ki padejo v tri sklope. Prvi je intenzivnost dela, kar vključuje delež dela na daljavo, število dni dopusta, število pregorelih, stopnjo inflacije, število ljudi z več službami in plačan starševski dopust. Drugi sklop so zakoni, ki urejajo dostop do zdravstva, vključno z mentalnim zdravjem, ter strpnost do drugačnih. Tretji sklop meri cenovno ugodnost, varnost, dostop do prostočasnih aktivnosti in narave ter kvaliteto zraka.

Glede na upoštevane dejavnike morda ni nenavadno, da so je v prvo deseterico uvrstilo osem evropskih mest, ki slovijo po močni socialni državi in trajnostnem življenjskem slogu. Med njimi so tri švicarska mesta (Bern, Zurich, Geneva), dve nemški mesti (Stuttgart, München) in tri nordijska mesta (Oslo, Helsinki, Copenhagen). Na sedmo mesto se je uvrstila še kanadska Ottawa, na osmo pa avstralski Sydney.

Bloomberg Medtem so nekatera najpopularnejša mesta za globalno mobilne delavce, kot New York in London, izgubila par mest glede na raziskave prejšnjih let. Najslabše mesto za uravnotežen delavnik in prosti čas pa je Dubaj, kjer ljudje največ pregorevajo na delovnem mestu. Na repu lestvice se mu pridružujejo še Hong Kong, Kuala Lumpur, Singapur in Montevideo.

"Zadnja leta so na preizkus postavila strukture, ki skrbijo za zaposlene širom sveta," je povedal Bernhard Mehl, izvršni direktor družbe Kisi.

Obenem je Singapur najboljše mesto za delo od doma, kaže raziskava.

Pandemija je dodobra spremenila globalni trg dela. Zaposlenost je na vrhuncu, kljub sproščanju pa se vrnitev v pisarne ni zgodila v takem obsegu, kot so pričakovali delodajalci. Ti sedaj skušajo na vse pretege privabiti kvalificiran kader, ki ima s porastom dela na daljavo vse več fleksibilnosti. Če jim delovno okolje ne ustreza, če je pozicija podplačana, če podjetje ne ponuja dovolj dopusta, se bodo morda raje preselili v Amsterdam.