text size
V začetku leta 2022 je novinar in založnik Georgij Urušadze odpotoval v Dubaj, ravno ko je Rusija sprožila obsežno invazijo na Ukrajino. V znak protesta je odstopil z mesta nadzornika treh pomembnih ruskih literarnih nagrad in začel iskati načine, kako pomagati piscem v izgnanstvu. "Odšel sem z majhnim kovčkom in brez drugega državljanstva," pravi Urušadze.
Leta 2023 je ustanovil organizacijo Freedom Letters, prostovoljsko pobudo, ki je v zadnjih treh letih izdala skoraj 200 knjižnih naslovov. Je ena izmed vse številnejših kulturnih organizacij, ki so se povezale s knjigarnami, distributerji in organizatorji knjižnih sejmov, da bi med rusko diasporo zgradile mrežo literarnega odpora. Skupaj izdajajo, prodajajo in distribuirajo knjige, ki zaradi vse strožjih zakonov o cenzuri v Rusiji ne morejo iziti.
Med njimi so danes dela, ki kritizirajo vojno, obravnavajo teme skupnosti LGBTQ+, prikazujejo uporabo drog ali satanizem, zagovarjajo prostovoljno življenje brez otrok ali promovirajo zahodne vrednote. "Skoraj vsi naši avtorji in sodelavci so označeni za teroriste, ekstremiste ali tuje agente. Drugih skorajda nimamo," pravi Aleksandra Vahruševa, direktorica ruskega knjižnega sejma Prague Book Tower.
Kaj bi na vse to rekli Tolstoj, Dostojevski in Čehov? Foto: Depositphotos
Sedanji val cenzure sega do mladinskega romana Poletje s pionirsko rutico (izvirni naslov: Лето в пионерском галстуке), ki sta ga leta 2021 napisali Elena Malisova in Katerina Silvanova. Roman pripoveduje o ljubezenski zgodbi med dvema fantoma. Knjiga je postala tako velika uspešnica, da je po mnenju številnih spodbudila sprejetje strogih ruskih zakonov proti skupnosti LGBTQ+. Leta 2024 je z ruskega knjižnega trga in iz knjigarn izginilo več kot 250 naslovov z vsebinami LGBTQ+. Leto pozneje so oblasti izvedle hišno preiskavo v enem največjih ruskih založniških konglomeratov, Eksmo Books. Tri zaposlene so obtožili ekstremizma zaradi prodaje queer literature in jih poslali v hišni pripor, kar je sprožilo val strahu v celotni založniški panogi. Vsi trije so pozneje priznali krivdo in sklenili sporazum s tožilstvom.
Rdeča pionirska rutica je bila v Sovjetski zvezi in nekdanji Jugoslaviji prepoznaven simbol ter del uniforme otrok, starih od sedem do petnajst let. Simbolizirala je pripadnost pionirskemu gibanju in proletarski revoluciji, njen videz in pomen pa sta izhajala iz sovjetske prakse. Foto: Depositphotos
Nato so se knjigarne začele soočati z globami, založniki pa z zahtevami, naj prenehajo prodajati določene naslove. Knjige Piera Paola Pasolinija, Salmana Rushdieja in Simone de Beauvoir so prodajali z dobesedno prečrtanimi odlomki. Letos spomladi pa je nova direktiva, usmerjena proti vsebinam, povezanim z drogami, povzročila, da so se dela Puškina, Gogolja in Bulgakova na knjižnih policah pojavila z opozorilnimi nalepkami.
"Tudi otroške knjige dobijo opozorilne nalepke, če omenjajo čarobne napoje. To lahko oblasti razumejo kot sklicevanje na droge, zato jih je treba posebej označiti," pravi Kira Jarmiš, nekdanja tiskovna predstavnica opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega in zdaj glavna urednica založbe One Book Publishing, ki jo je ustanovila njegova vdova Julija Navalna. Po ocenah neodvisnega medija Agentstvo je bilo od leta 2023 iz prodaje umaknjenih približno 600 knjig, med njimi Leva roka teme Ursule K. Le Guin in Kafka na obali Harukija Murakamija.
Roman Kafka na obali je izšel leta 2002. Pripoveduje dve vzporedni, nadrealistični zgodbi, ki se proti koncu prepleteta: zgodbo petnajstletnega Kafke Tamure, ki beži pred mračno edipovsko prerokbo, in zgodbo ostarelega Nakate, ki se sporazumeva z mačkami. Vir: Mladinska knjiga
Kot odgovor na vse strožjo cenzuro so se Rusi v tujini začeli zanimati za širši nabor književnosti, pravi Lianna Akopova, vodja knjigarne v londonski kulturni ustanovi Pushkin House. "Poleg knjig o vojni sodobna literatura ruske diaspore obravnava tudi migracije, identiteto, kulturo, feminizem, izkušnje skupnosti LGBTQ+, dekolonizacijo in vsakdanje življenje v izgnanstvu," pravi.
Tamizdat – objavljeno v tujini
Nekateri ta dela označujejo za sodobno različico tamizdata, izraza, ki dobesedno pomeni "objavljeno tam". V času hladne vojne so z njim označevali rokopise, pretihotapljene iz Sovjetske zveze, ki so nato izšli v Evropi ali Združenih državah Amerike. Danes tamizdat predstavlja osrednji del ponudbe ruskih knjigarn, ki so v zadnjih letih zrasle po Evropi, Turčiji, Izraelu in ZDA, kamor se je po ocenah od prihoda Vladimirja Putina na oblast leta 1999 preselilo med enim in dvema milijonoma Rusov.
Yasha Klots, izredni profesor ruske in primerjalne književnosti na Hunter College v New Yorku ter ustanovitelj neprofitne organizacije in manjše založbe Tamizdat Project, pravi, da pozna 617 samostojnih izdaj ruskih in beloruskih avtorjev, ki so od leta 2014 izšle zunaj njunih matičnih držav. To je leto, ko je Rusija prvič vojaško posredovala v Ukrajini. Med njimi so tudi ponovne izdaje književnih klasikov, za katere založniki v tujini menijo, da v današnjem političnem ozračju dobivajo nov pomen. Sedanji val izseljevanja velja za peti veliki emigracijski val iz Rusije od začetka 20. stoletja. Po analizi evropskega raziskovalnega centra CASE gre večinoma za visoko izobražene ljudi, ki podpirajo Ukrajino in so državo zapustili predvsem iz političnih, ne ekonomskih razlogov.
Ilustracija za Puškinovo Pravljico o carju Saltanu. Foto: Depositphotos
Anya Morlan-Stysis je leta 2024 v Brooklynu v ZDA odprla Kvartira Books, neprofitno knjigarno, knjižnico in prostor za kulturne dogodke. "Vse pogosteje prihajajo novi priseljenci, ki so pripravljeni zadnji denar porabiti za knjige," pravi. "Prejšnje generacije so si želele predvsem, da bi se njihovi otroci čim prej vključili v novo okolje. Ko smo se preselili sem, so moji starši spodbujali, da govorim angleško. Z nikomer nisem govorila rusko." Danes je, kot pravi, položaj drugačen. Starši, ki obiskujejo njeno knjigarno, v kateri prodajajo otroško in leposlovno literaturo v ruščini, ukrajinščini in beloruščini, si prizadevajo ohraniti stik s svojo kulturo in jezikom.
Da bi to podprla, Morlan-Stysis v knjigarni organizira različne dogodke v ruščini, med drugim ure pravljic z drag queens, poljudnoznanstvena predavanja o temah, kot so črne luknje, dopamin in teorije zarote, pesniške večere, knjižne klube ter dobrodelne akcije za politične zapornike in Ukrajino. "Želeli smo ustvariti alternativni prostor," pravi Morlan-Stysis. "V našo knjigarno lahko pridete, ne da bi zapravili en sam evro. Imamo udobne naslanjače, igralni kotiček, kjer se lahko otroci igrajo, obiskovalcem pa brezplačno ponudimo kavo, čaj in vodo."
Ista stran iz dveh izdaj knjige Disappearing Act, ki je v ruščini izšla pod naslovom Fokus avtorice Marije Stepanove. V ruski izdaji so sklici na rusko invazijo na Ukrajino cenzurirani. Foto: Pushkin House
Akopova, vodja knjigarne Pushkin House v Londonu, pravi, da lahko knjigarne, ki jih vodijo priseljenci, delujejo predvsem kot kulturna središča. Z dogodki spodbujajo dialog ter ljudem pomagajo ohranjati stik z dogajanjem v domovini. Za njihove lastnike pa mreža knjižnih pobud ruske diaspore predstavlja tudi pomemben sistem medsebojne podpore.
"Obkroženi ste z založniki, avtorji in drugimi knjigarnami," pravi Dmitrij Sidorov, lastnik knjigarne Babel Books Vienna. "Takšno delo vam na več načinov daje občutek, da niste sami in da je to, kar počnete, pomembno."
Pot nazaj v Rusijo
Tako kot v času Sovjetske zveze tudi današnje izdaje tamizdata še vedno najdejo pot do bralcev v Rusiji. Približno polovica knjig, ki jih organizacija Freedom Letters proda kupcem v Rusiji, je v tiskani obliki. Na njeni spletni strani lahko kupci knjige naročijo prek avtomatiziranega bota na Telegramu in jih plačajo s kriptovalutami. Obstaja tudi druga možnost: kupijo paket nalepk v rubljih, knjigo pa prejmejo kot darilo. "Z oblastmi se igramo igro mačke z mišjo in za zdaj zmagujemo," pravi Urušadze.
Med videoklicem direktorica knjižnega sejma Prague Book Tower Aleksandra Vahruševa pokaže dva izvoda prvega dela Solženicinovega Arhipelaga Gulag – enega, izdanega po običajni poti, in drugega v obliki tamizdata. Različica tamizdata je, kot pravi, "lažja in približno tretjino tanjša". Izdali so jo ruski emigranti v Parizu, "prav zato, da bi jo bilo lažje pretihotapiti čez mejo v kovčkih".
Njegove knjige so morda skrite v kovčkih ali skladiščih, vendar spomenik Aleksandru Solženicinu v Vladivostoku še vedno stoji. Bronasti kip Nobelovega nagrajenca ga prikazuje, kako stopa z ladje na obalo. Odkrit je bil leta 2015 in zaznamuje njegovo vrnitev v Rusijo leta 1994 po dveh desetletjih prisilnega izgnanstva. Foto: Depositphotos
Elektronske knjige je bilo v Rusijo precej lažje pretihotapiti. "Z razvojem tehnologije nismo več odvisni od velikosti knjig," pravi Vahruševa.
Danes obstaja več spletnih strani in aplikacij, namenjenih Rusom, ki želijo na svoje telefone ali druge naprave prenesti knjige neodvisnih založnikov. Med njimi je tudi aplikacija neodvisnega medija Meduza, ki poroča o dogajanju v Rusiji. Prek nje lahko uporabniki za branje brez internetne povezave prenesejo več kot 20 knjig, med njimi Moja ljubljena država: poročilo iz izgubljene države (Моя любимая страна) Elene Kostjučenko ter Vojna in kazen: zgodba o ruskem zatiranju in ukrajinskem odporu (Война и наказание) novinarja Mihaila Zigarja.
Druga aplikacija, Pereplet, uporabnikom zunaj Rusije za dostop do svoje digitalne knjižnice zaračunava 14,99 evra na mesec, medtem ko je v Rusiji dostop brezplačen. Na svoji spletni strani navaja, da so knjige shranjene v šifrirani obliki. V razdelku z najpogostejšimi vprašanji uporabnikom celo svetuje, naj aplikacijo izbrišejo, preden prečkajo mejo ali obiščejo katero od državnih ustanov.
StraightForward Foundation, neprofitna organizacija, ki so jo ustanovili ruski založniki v izgnanstvu, pomaga rusko govorečim avtorjem pri pisanju in objavljanju prevedenih knjig v tujini. Avtorjem za to ne zaračunava nadomestila, obdrži pa nekomercialne pravice do elektronskih izdaj njihovih del, kar ji omogoča, da jih v Rusiji brezplačno distribuira.
PDF-ji, ki jih pripravlja fundacija, se širijo tudi prek piratskih spletnih strani in Telegrama. Enega od naslovov, "Naš posel je smrt: celotna zgodovina skupine Wagner in njenega ustanovitelja Jevgenija Prigožina" (Наш бизнес — смерть»: Полная история ЧВК «Вагнер» и ее основателя Евгения Пригожина), ki sta ga napisala preiskovalna novinarja Ilja Barabanov in Denis Korotkov, si je ogledalo več kot 46.000 ljudi.
V knjigi Naš posel je smrt avtorja raziskujeta, kako se je skupina plačancev, ki se je od leta 2014 bojevala v Ukrajini, Siriji in Afriki, razvila v vplivno vojaško strukturo, tesno povezano z rusko državo. Knjiga spremlja vzpon Jevgenija Prigožina, nekdanjega obsojenca, ki je v času vladavine Vladimirja Putina postal milijarder in oligarh, vse do upora leta 2023, ko so njegovi borci zavzeli poveljstvo ruske vojske in se odpravili proti Moskvi. Na podlagi pričevanj, arhivskega gradiva in terenskega raziskovanja razkriva mehanizme moči, kriminala in politike, ki so stali v ozadju ene najbolj razvpitih plačanskih skupin sodobnega časa. | StraightForward Foundation
"Strašljivo je naročati knjige po pošti," pravi Felix Sandalov, izvršni direktor organizacije StraightForward. "Ljudem je treba omogočiti, da do knjig pridejo brez tveganja in brez sledi."
Čeprav imajo knjige tamizdata pomembno politično vlogo, njihova prodaja ni dobičkonosna. Kljub logističnim izzivom in stroškom uvoza so knjige, izdane v Rusiji, za ruske knjigarne v tujini še vedno največji vir prihodkov. V Rusiji jih je ceneje tiskati, naklade so večje, poleg tega pa ima država še vedno več kot 140 milijonov prebivalcev.
Julia Grišenko je leta 2017 v Berlinu odprla spletno knjigarno in založbo Murawei, ki je takrat ponujala 400 naslovov. Danes jih ima v ponudbi 75.000. Prodaja knjig iz države z vse strožjimi cenzurnimi zakoni prinaša posebne izzive. Grišenko pravi, da kupci občasno naročijo knjige, ki jih oblasti prepovejo že teden ali dva pozneje. "Včasih smo morali ljudem vrniti denar," pravi.
Kljub temu Grišenko ocenjuje, da knjige tamizdata predstavljajo le okoli 2,5 odstotka ponudbe Muraweija, vendar ustvarijo približno 10 odstotkov prihodkov. Sidorov pravi, da je okoli 20 odstotkov knjig v njegovi knjigarni izdanih zunaj Rusije. Dodaja, da bi imel Babel Books Vienna, če bi "postal uvoz knjig iz Rusije nemogoč", "nevzdržen poslovni model".
Za založnike tamizdata pa dobiček ni glavni cilj. "Knjiga je dejanje protesta, dejanje podpore, artefakt vojnega časa. To je način, kako se upiram naraščajočemu terorju v tem svetu," pravi Urušadze, ki ga je ruska vlada leta 2024 razglasila za tujega agenta. "Če bi želel služiti denar s knjigami, bi izdajal kuharske knjige. Ljudje jih vedno kupujejo."
.webp){kind=icon}
