text size
Če želite ohraniti možnost dela od doma ali hibridnega načina dela, se je morda bolje izogniti narcisoidnemu vodji.
Po pandemiji so menedžerji pri utemeljevanju vračanja zaposlenih v pisarne pet dni na teden pogosto posegali po priljubljenih korporativnih izrazih, kot so inovacije, sodelovanje, organizacijska kultura, mentorstvo, produktivnost in uspešnost. Čeprav so nekateri argumenti smiselni, nova raziskava kaže, da pogosto ne predstavljajo pravega razloga za nasprotovanje delu od doma.
V nedavno objavljeni raziskavi so Marissa Shandell, Courtney Elliott in Adam Grant z Wharton School Univerze v Pensilvaniji ugotovili, da odpor nekaterih vodij do dela od doma pogosteje izhaja iz njihove potrebe po nadzoru, avtoriteti in statusu kot pa iz dejanskih poslovnih razlogov. Svoje ugotovitve so avtorji predstavili tudi v komentarju za The New York Times.
Ugotovitve se ujemajo s širšim trendom, ki se je okrepil v zadnjem letu in pol. Zaradi negotovosti, povezane z razvojem umetne inteligence in množičnimi odpuščanji, se je razmerje moči med zaposlenimi in vodstvi znova premaknilo v korist menedžerjev, ki svojo avtoriteto vse bolj odkrito uveljavljajo. Kot je avtor članka zapisal že prej, so šefi vstopili v obdobje upravljanja po načelu "naredi, kar ti rečem", z manj prepričevanja in več ukazovanja.
Avtorji raziskave menijo, da smo vstopili v obdobje, ko je manj prepričevanja in precej več ukazovanja. Foto: Depositphotos
Takšen način vodenja je privedel do zatiranja nestrinjanja med zaposlenimi, strožjega nadzora nad delavci in ukinjanja ugodnosti, ki so jih podjetja prej ponujala, da bi v času ugodnejšega položaja zaposlenih na trgu dela pritegnila in zadržala talente. Hkrati so podjetja uvedla nova pravila, od omejevanja izražanja osebnih stališč zaposlenih, tudi zunaj delovnega časa, do obvezne prisotnosti v pisarni pet dni na teden ter pravil glede oblačenja in vedenja.
Raziskava z naslovom "Častite me v pisarni: Zakaj se narcisoidni vodje upirajo delu na daljavo" (v izvirniku: Worship me at the office altar: Why narcissistic leaders resist remote work) prinaša dokaze za nekaj, kar so mnogi zaposleni že slutili: da takšne odločitve pogosto nimajo veliko skupnega z izboljšanjem poslovanja, temveč bolj z izkazovanjem moči.
Raziskovalci so ugotovili, da je prav narcisoidnost edina osebnostna lastnost, ki dosledno napoveduje odpor do dela na daljavo. Večji kot je ego vodje, večja je njegova potreba po avtoriteti in priznanju, s tem pa tudi želja, da bi se zaposleni znova vrnili za svoje delovne mize v pisarnah.
To veliko bolje deluje v živo kot prek Zooma. Foto: Depositphotos
V enem od treh izvedenih raziskav so analizirali izvršne direktorje podjetij s seznama Fortune 500. Njihovo stopnjo narcisoidnosti so med drugim ocenjevali na podlagi višine plače, velikosti podpisa in fotografij v letnih poročilih podjetij. Avtor članka ob tem dodaja, da lahko iz osebnih izkušenj potrdi, da je obsedenost izvršnih direktorjev z lastnimi fotografijami pogosto dober kazalnik narcisoidnosti.
Direktorji z višjo stopnjo narcisoidnosti so bili pogosteje tudi predsedniki uprav svojih podjetij ali člani upravnih odborov drugih družb, prav oni pa so najpogosteje izražali najbolj negativna stališča do dela od doma. Eden od navedenih citatov se glasi:
"Če želite biti plačani po newyorških standardih, potem delajte v New Yorku."
Zakaj narcisoidni vodje tako nasprotujejo delu na daljavo?
Pretekle raziskave so pokazale, da narcisoidni posamezniki pogosto dobro sprejemajo digitalno okolje, saj jim omogoča, da skrbno oblikujejo svojo podobo in jo predstavijo širšemu občinstvu. Pri delu na daljavo pa so raziskovalci ugotovili drugače. Takšen način dela jim namreč odvzema nekaj, kar jim je še posebej pomembno: občutek moči, vpliva in družbenega statusa.
Vodjem, ki imajo o sebi zelo visoko mnenje, je težje ohranjati občutek pomembnosti ter pridobivati pozornost in občudovanje, kadar ne morejo uporabljati običajnih načinov uveljavljanja avtoritete, kot so prekinjanje sogovornikov, glasen nastop, intenziven očesni stik ali nenadno sklicevanje sestankov.
Ljudje brez nelagodja. Foto: Depositphotos
Raziskava se sklicuje tudi na druge ugotovitve, ki kažejo, da se zaposleni med videoklici pogosteje počutijo neprijetno, ko na zaslonu zagledajo svojega vodjo. Namesto izražanja spoštovanja lahko delujejo utrujeno, odmaknjeno ali nezainteresirano.
Delo od doma zaposlenim omogoča tudi večji občutek samostojnosti. Sporočilo na Slacku lahko pustijo neprebrano, elektronsko pošto prezrejo ali preprosto izklopijo kamero med videoklicem. Obenem izgubljajo pomen tudi nekateri tradicionalni simboli hierarhije, kot sta velikost pisarne ali razporeditev delovnih mest.
"Za narcisoidne vodje to pomeni tveganje, da izgubijo del svoje avtoritete, saj se razmerje moči vse bolj premika v korist zaposlenih," ugotavljajo avtorji raziskave. Zahteva po vrnitvi v pisarne pet dni na teden je zato lahko tudi način, s katerim želijo nekateri vodje znova vzpostaviti nadzor in svoj položaj.
To seveda ne pomeni, da je vsak direktor, ki zagovarja vrnitev zaposlenih v pisarne, narcisoiden. Raziskava pa pomaga pojasniti, zakaj je vprašanje vračanja v pisarne po pandemiji postalo eno pomembnejših vprašanj v svetu dela.
V ozadju razprave ni zgolj vprašanje, ali bodo zaposleni delali od doma ali iz pisarne. Gre predvsem za vprašanje moči: kdo jo ima, kdo jo izgublja in koliko je kdo pripravljen narediti, da jo ponovno pridobi.
.webp){kind=icon}
