Laurent Tapie ve vse o preporodu in ponovnem izumljanju, potem ko je opazoval svojega očeta Bernarda, kako se giblje med najvišjimi sferami francoskega poslovanja, športa in politike.
Sedaj 50-letni podjetnik izvaja projekt, katerega cilj je vrniti nekdanjo slavo zgodovinski luksuzni francoski avtomobilski znamki Delage Automobiles, katere ustanovitelj je po drugi svetovni vojni umrl v revščini.
Tapie je ob podpori nekaterih najbogatejših imen francoskega poslovnega sveta nedavno dostavil prvi od zgolj 30 D12 hiperavtomobilov - posamezni stane vsaj dva milijona evrov - in se proizvajajo v Delage tovarnah blizu dirkališča v Magny-Coursu, Francija. Ker konkurenca v tem dragem, nišnem segmentu avtomobilske industrije narašča, Tapie zbira kapital in razvija drugi model, da bi bolje konkuriral vodilnim na trgu, kot sta Bugatti in Koenigsegg Automotive AB.
Bugatti je lani predstavil hibridni hiperavtomobil Tourbillon, vreden 3,8 milijona evrov, z notranjimi merilniki, ki spominjajo na analogne švicarske ure, ter 16-cilindrskim Cosworth motorjem, in hitro prodal vseh 250 primerkov. Foto: Bugatti Rimac
Tapie stavi na rastoče povpraševanje med ultrabogatimi kupci po avtomobilih z odlikami, podobnimi dirkalnikom, in ekskluzivnostjo, ki pride s posedovanjem enega izmed le nekaj deset primerkov na svetu. D12, ki je bil predstavljen lani, se oglašuje kot najbližji avtomobil Formuli 1, ki je bil kdajkoli izdelan, in ga je legalno voziti po cesti. Od 0 do 100 km/h lahko pospeši v približno 2,5 sekunde. A proizvodnja in prodaja zahtevata čas: Tapie pravi, da je podjetje "na pravi poti", da proda vse avtomobile, a šele do konca desetletja.
"Za nekatere ultrabogate ni dovolj ekskluzivno posedovati Ferrarija, Lamborghinija ali Porscheja," je dejal v intervjuju. Želijo superavtomobile, "ki jih ne moreš kupiti za manj kot dva milijona dolarjev".
Med vlagatelji podjetja, na seznamu približno dvanajstih imen, so francoska oče in sin - milijarderja - François in François-Henri Pinault, tehnološki tajkun Xavier Niel ter Georges Cohen (72), ki je pred več kot dvema desetletjema prodal svojo programsko družbo Capgemini SE, kasneje vlagal v rudarstvo in si lasti privatno karibsko otočje Calivigny Island ob Grenadi.
Lastnik in izvršni direktor podjetja Kering, ki vključuje znamki Gucci in YSL, François-Henri Pinault, je poročen s slavno Salmo Hayek. Foto: Nathan Laine -Bloomberg
Na seznamu delničarjev so tudi Hassanein Hiridjee, izvršni direktor zasebne afriško usmerjene skupine Axian, zbiratelj avtomobilov Christian Boyer, nekdanji izvršni direktor Microsofta ter Frederic Leroux, upravljavec sklada pri Carmignacu. Delage Automobiles za finančna podpornika navaja tudi investicijska sklada s sedežem v Dubaju.
Struktura lastništva ni tako transparentna, vendar Tapie pravi, da namerava ohraniti svoj trenutni večinski delež, ko bo zaključen postopek zbiranja kapitala v višini treh milijonov evrov. Medtem ko je odprl možnost za manjše vlagatelje z namenom povečanja prepoznavnosti blagovne znamke, je v načrtu še ena večja finančna akcija z Natixis Partners.
Odločitev o razvoju hiperavtomobila se je porodila med njegovim premorom v karieri v Miamiju leta 2018, potem ko je ustvaril in prodal več podjetij na področjih, kot so športne stave in kreditiranje. Istega leta je pridobil znamko Delage od neprofitnega kluba oboževalcev zbirateljev in predstavil konceptni avtomobil v Los Angelesu.
Laurentov oče, Bernard Roger Tapie, je znan po vodenju podjetja Adidas in nogometnega kluba Olympique de Marseille, pa tudi po funkciji ministra za urbana vprašanja v vladi Pierreja Bérégovoya. Njegov vzpon in padec sta tema mini serije Class Act na Netflixu. Foto: Depositphotos
Podjetnik fizično zelo spominja na svojega očeta, ki je umrl pred štirimi leti, a v Franciji ni pozabljen. Bernard Tapie je bil predsednik nogometnega kluba, evropskega pokalnega zmagovalca, politik in igralec, ki se je boril proti francoski skrajni desnici. Po izkušnjah z igranjem in dirkami v mladosti je začel kupovati podjetja, vključno z Adidasom in nogometnim klubom Olympique de Marseille. Bil je poslanec in minister, vendar je moral politično kariero zaključiti zaradi pravnih težav, prestati je moral tudi zaporno kazen.
Znamko Delage je leta 1905 ustanovil Louis Delage, manj kot desetletje po tem, ko je Louis Renault prvič vozil svojo "voiturette" po Montmartreu v Parizu, in ko je industrijska elita Peugeota začela razvijati svoje prve avtomobile. Delage avtomobili so osvajali nagrade na Indianapolis, Le Mans in Grand Prix dirkah, pa tudi na tekmovanjih Concours d’Elegance. Med zgodnjimi lastniki vozil so bili tudi slavni, med njimi tudi plesalka Josephine Baker.
Slika francoskega industrialca Louisa Renaulta visi nad prototipom lahkega oklepnega taktičnega vozila Arquus VBL Sherpa v tovarni Arquus v Garchizyju, Francija. Foto: Nathan Laine - Bloomberg
Velika depresija je prisilila Louisa Delagea, da zapre podjetje in ga proda rivalu Delahayeju. Umrl je leta 1947, ime Delage pa je bilo opuščeno leta 1954. Zanimivo je, da je ustanovitelj Bugattija Ettore Bugatti umrl istega leta, potem ko je njegovo prvotno podjetje nekaj let pred Delageom že ugasnilo. Proizvodnja v francoskem podjetju je bila nato zaustavljena, dokler je Tapie ni prevzel desetletja kasneje.
Laurent Tapie je povedal, da nekateri novi investitorji Delagea, ki so se pridružili med trenutnim tretjim krogom financiranja, vključujejo tudi kupca D12 iz ZDA. Zavrnil je razkritje identitete novih delničarjev ali števila doslej prodanih avtomobilov. A D12 ima distributerje v Franciji, ZDA in Katarju, nedavno pa sta ga promovirala košarkarska zvezda Tony Parker, ki je kupil različico v biserno-beli barvi, in nekdanji profesionalni dirkač Jacques Villeneuve, ki tudi svetuje pri dizajnu.
"Trg hiperavtomobilov poganja vse večje število superbogatih," je dejal Tapie. "Vsako leto ta skupina raste in želi kupovati avtomobile, ki odražajo njihov status."
Nakup luksuznih avtomobilov spada med t. i. investicije iz strasti, med katere sodijo tudi nakup umetniških del, vinogradov ali športnih ekip. Ker njihovo število globalno narašča, jih vse več išče nišna podjetja za večjo ekskluzivnost in avtomobile, ki oddajajo "auro" profesionalnih voznikov.
Prodaja hiperavtomobilov brez Bližnjega vzhoda je lani dosegla 321 vozil, kar je največ v zadnjih petih letih, po podatkih Jato Dynamics, ki jih je zbral analitik avtomobilske industrije Felipe Munoz. Številka je v zadnjem desetletju ostala nad sto in vključuje modele približno desetih različnih proizvajalcev, od Aston Martina in Bugattija do Ferrarija in McLarna.
Bugatti T23 Brecia iz leta 1925. Foto: Dhiraj Singh - Bloomberg
"To je izjemno ekskluziven segment, ki je relativno imun na globalne gospodarske trende," je povedal Munoz. "Ne more si vsak proizvajalec privoščiti proizvodnje teh avtomobilov. Potrebni so obsežni raziskovalno-razvojni postopki in visoki proizvodni stroški ob relativno negotovem donosu na investicijo."
Čeprav je D12 videti kot dirkalnik, je konfiguracija bolj podobna dvosedu borbenega letala, z voznikom spredaj in potnikom zadaj. Sedež in volan sta prilagojena telesu lastnika, avtomobil pa se lahko spremeni iz kupeja v speedster ali celo v "F1".
Delage načrtuje, da bo naslednje leto predstavil tudi drugi, močnejši omejeni model z imenom Delage Torpille 100A, izdelan iz karbonskih in lanu podobnih vlaken, s hibridnim motorjem s 1.500 konjskimi močmi, ki lahko doseže hitrost 500 km/h. Proizvodnja bo nekoliko več kot trikrat višja od proizvodnje motorja D12.
Največja hitrost bo presegla obstoječe meje za ceste zahvaljujoč novim pnevmatikam, ki jih razvija francoski proizvajalec Michelin, je dodal Tapie.
Ponovni vpis imena Delage spominja na Volkswagnovo oživitev Bugattija leta 1998. Francoska znamka je zdaj skupno podjetje Porsche AG in Rimac, ter promovira svoj najnovejši model Tourbillon.
"Moj cilj je postati številka dva, takoj za Bugattijem," je dejal Tapie in namignil, da bo za to morda potreboval več kot desetletje.
.webp){kind=icon}
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...