Kaj razvoj kitajskih čipov v avtoindustriji prinaša Nvidii in Qualcommu?

Kako daljnosežne posledice ima nedavno razrahljana monetarna politika kitajske ljudske banke PBOC na finančne trge odraža krepitev referenčnih indeksov in pridobivanje vrednosti delnic na celinskem Kitajskem in v Hongkongu. Na radarju mednarodnih investitorjev je v zadnjem tednu zlasti največji kitajski proizvajalec čipov Semiconductor Manufacturing International Corporation (SMIC), ki je svojo tržno vrednost v zgolj nekaj dneh okrepil za 12 milijard dolarjev, piše Asia Financial.

Čemu in kakšen vpliv to utegne imeti na ameriške proizvajalce čipov, kot sta Nvidia in Qualcomm, ki s svojimi čipi zalagata največji avtomobilski trg na svetu?

Peking: Avtomobilisti, kupujte domače!

Razlog za hitro rast SMIC deloma res tiči v omenjenih monetarnih ukrepih Pekinga. Deloma pa je ta posledica nedavnega navodila kitajske centralne vlade s konca septembra, naj se domača podjetja v sektorjih, ki so strateško pomembna za vzpostavljanje samozadostnosti azijske velikanke na področju naprednih tehnologij produkcijskih sil nove kakovosti, preusmerijo na domače dobavitelje.

To je spodbudilo rast delnic velikana, ki skupaj s Huaweiem izdeluje vrhunec kitajske tehnologije na področju tehnologije čipov kirin 9010, saj so te v zgolj dveh dneh pridobile kar 60 odstotkov vrednosti, kažejo podatki Asia Financial.

Namera Pekinga pa ne krepi le rasti delnic izdelovalcev čipov, kakšna sta SMIC in Huawei, saj njihova digitalna tehnologija posredno koristi tudi proizvajalcem e-avtomobilov, ki so eni največjih porabnikov silicijevih vezij. Največji svetovni proizvajalec e-vozil BYD letos napoveduje skoraj 22-odstotno rast prodaje, vrednost njegovih delnic pa se je samo od sredine septembra okrepila za zavidljivih 32,9 odstotka. 

Rast tečajev so sicer nekoliko zavrle povišane carine na uvoz kitajskih e-vozil v EU, ki ogrožajo že tako negotovo doseganje zastavljenega petodstotnega cilja rasti BDP Ljudske republike. "Kitajska brez dvoma veliko vlaga v krepitev lokalnega gospodarstva in proizvodnjo izdelkov z dodano vrednostjo, a vse investicije šibijo napovedi nižje rasti," je o samozadostnih načrtih drugega gospodarstva in njenih izzivih povedal Matej Krajnik, upravitelj premoženja pri Generali Investments.

Pri zagotavljanju tehnološke in industrijske samozadostnosti države na področju čipov pa ne gre zgolj za spodbujanje gospodarske rasti, ampak tudi za zagotavljanje varnosti, kaže analiza Canalysa. "Kitajsko gospodarsko rast hromijo različne sankcije Zahoda," je o posledicah geopolitičnih navzkrižij in njihovem vplivu na gospodarstvo povedal upravljavec premoženja pri NLB Rok Brezigar.

 

Slabe novice za Nvidio?

Da bodo v prihodnje modele začeli vgrajevati čipe lastne izdelave, sta naznanili tudi podjetji Nio in Xpeng. To je dodaten izziv za prevlado ameriških tehnoloških podjetij, saj sta prav ti dve družbi največji odjemalki čipov Nvidie za avtonomno vožnjo orin-X.

Prehod na lastne zmogljivosti zato utegne oslabiti poslovanje ameriškega giganta, ki predstavlja osrednje gonilo bikovskega trenda na delniških trgih ZDA. CNBC namreč navaja, da Nvidia vsako četrtletje prav z dobavo čipa orin-X avtomobilskim podjetjem pridela okoli 300 milijonov dolarjev, ki so z nastopom digitalizacije vedno bolj podobni elektronskim napravam.

 

Samo v zadnjem četrtletju je družba, ki sestavlja izbor najhitreje rastočih delnic tehnoloških podjetij veličastnih sedem, dosegla 37-odstotno medletno povečanje prihodkov iz avtomobilskega segmenta, na 346 milijonov dolarjev. Qualcomm pa je v enakem obdobju imel 811 milijonov dolarjev prihodkov iz naslova avtomobilske industrije, kar je 87-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani, kažejo podatki iz poslovanja.

Podatki analitske hiše Gasgoo za raziskavo avtomobilskega trga sicer kažejo, da je imela Nvidia lani na Kitajskem s 33,5 odstotka trga drugi največji delež vgrajenih čipov v e-vozila. Ne nazadnje ni naključje, da je vodja Xpengovega razvoja avtonomne vožnje Wu Xinzhou lani poleti prestopil prav k Nvidii.

 

Kitajska e-vozila odslej brez ameriških čipov?

Kitajska se s spodbujanjem povezovanja med domačimi proizvajalci čipov in avtomobilskimi podjetji nadalje poskuša izolirati pred negativnim vplivi sankcij, saj večino teh za avtomobilsko industrijo kitajska podjetja dobavljajo ameriški tehnološki giganti.

Matjaž Dlesk, višji upravljavec investicijskih skladov pri Triglav Skladih, k temu dodaja, da je izvoz kitajskih visokotehnoloških izdelkov omejen, tudi zaradi tega, ker "jih države zaradi [pomislekov] nacionalne varnosti nočejo kupovati", pri čemer izpostavlja Huawei. Zato mora Peking kupce za njihove čipe poiskati znotraj države, kjer so veliki odjemalci ravno avtomobilisti. BYD je denimo pred nedavnim sporočil, da bo za funkcijo avtonomne vožnje odslej uporabljal prav Huaweiev sistem.

 

Kitajska vlada "razvija delovna mesta v visokotehnoloških podjetjih z višjo dodano vrednostjo", saj ne morejo uvoziti "najmodernejših polprevodnikov, niti opreme za njihovo proizvodnjo", meni Dlesk. Nikkei Asia tako poroča, da so zmogljivosti kitajskega tehnološkega giganta Huaweia na področji najzmogljivejših čipov zgolj tri leta za tajvanskim tekmecem, podjetjem TSMC.

In prav ti poganjajo prihodnji razvoj električnih avtomobilov, kjer s hitrim širjenjem in uvajanjem novosti, kot je povezljivost, prednjačijo kitajske znamke. Kot navaja Wall Street Journal, imajo najnovejši modeli znamk Nio in Xpeng vgrajenih večje število presežnih čipov, ki ob začetku življenjske dobe avtomobila niso aktivni. Te proizvajalci zaženejo šele med uporabo, in sicer z brezžičnimi programskimi nadgradnjami, kot sta avtonomna vožnja ali asistenčni sistemi.

Da je lastna proizvodnja čipov ključna za sodobne e-avtomobile, ne nazadnje dokazuje izjava ustanovitelja največje znamke e-vozil na svetu BYD Wanga Chuanfuja. Dejal je, da so po baterijski tehnologiji – ta je povečini v rokah kitajskih družb – prav čipi tisti, ki bodo "odločili zmagovalca v drugi fazi razvoja avtomobilske industrije".

Krepitev zakonodajnega bremena?

Dlesk glede spodbujanja tehnološkega sektorja kitajske vlade opozarja, da je to dvorezen meč, saj "okrepljen državni nadzor pomeni večje regulatorno breme za tehnološka podjetja, po drugi strani pa uvaja red na trg". Ironično pa utegne prav to zavreti razvoj strateško pomembnih sektorjev, saj "bodo zaradi regulatornih zahtev stopnje rasti v tehnoloških podjetjih (predvsem internetnih platformah) v prihodnosti nižje".

Toda kitajskega političnega vodstva takšni dvomi očitno ne obhajajo, saj je država maja vzpostavila že tretji državni investicijski sklad industrijo čipov v vrednosti 47,5 milijarde dolarjev, do konca leta pa bo na Kitajskem začelo delovati kar 18 novih proizvodnih obratov za izdelavo čipov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar