Po inšpekcijskem nadzoru naprodaj Rifuzl Box - kaj pravi direktor Andraž Gavez

Na začetku decembra 2025 je Slovenija svoji ustavi dodala nov člen 74.a, s katerim je pravica do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa postala ustavno zagotovljena. Člen določa, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa.

S tem se je Slovenija pridružila redkim evropskim državam, med njimi Slovaški in Madžarski, ki sta pravico do plačevanja z gotovino uzakonili na ustavni ravni. Ustavna sprememba prihaja v času pospešene digitalizacije plačil in odpira vprašanja o ravnotežju med tehnološkim razvojem in finančno vključenostjo.

V praksi je slika bolj zapletena, saj gotovinsko poslovanje na terenu očitno še ni dosledno uveljavljeno. Kljub novi ustavni določbi nekateri parkomati v mestih še vedno omogočajo izključno kartično ali mobilno plačevanje. Tudi pri mestnem avtobusnem prometu plačilo z gotovino ni vedno na voljo.

Na drugi strani se v Ljubljani prodaja avtonomna prodajalnica živil, ki je poslovala izključno digitalno, vendar zaradi neomogočanja gotovinskega plačila ne izpolnjuje zahtev nove ustavne ureditve.

Inšpekcijski postopek zaradi gotovine sprožil prodajo trgovinice Rifuzl Box

Ustanovitelj podjetja Moja čokolada in idejni oče Rifuzla Andraž Gavez je na družbenem omrežju naznanil, da prodaja popolnoma avtonomno prodajalno Rifuzl Box v osrčju Ljubljane. Kot razlog je navedel inšpekcijsko zahtevo po obvezni vzpostavitvi možnosti plačevanja z gotovino, medtem ko je poslovni model trgovine temeljil izključno na digitalnih plačilih.

 

 

Primer smo preverili na Tržnem inšpektoratu RS (TIRS), kjer so nam potrdili, da so prejeli prijavo zoper podjetje Moja čokolada, ki ponuja svoje blago v okviru poslovne enote Rifuzl Box. "Po uradni dolžnosti je bil zoper navedeno podjetje uveden inšpekcijski postopek, ki pa je še v teku, tako vam več informacij za zdaj ne moremo posredovati," so sporočili.

Na TIRS poudarjajo, da je pravna podlaga jasna. Po 23. členu zakona o uvedbi evra (ZUE) je z globo od dva tisoč do 25 tisoč evrov mogoče kaznovati pravno ali fizično osebo, ki pri opravljanju dejavnosti po uvedbi evra ne sprejema evrskih bankovcev in kovancev kot zakonitega plačilnega sredstva. Zakon pa, kot navajajo, "ne določa izjem glede opredelitve evrobankovcev in evrokovancev kot zakonitega plačilnega sredstva v povezavi z različnimi vrstami storitev".

Kot pojasnjuje TIRS, vse prijave obravnavajo kot pobude za morebitno uvedbo inšpekcijskega nadzora. Od leta 2023 do vključno 2025 je inšpektorat prejel 75 prijav s tega področja. Za obdobje pred tem podatkov nimajo, saj evidenc prijav po posameznih področjih takrat še niso vodili.

 

Med ustavno pravico in digitalno realnostjo

Nov člen slovenske ustave pa v praksi vendar ne pomeni, da je že zdaj mogoče vedno in vsepovsod zahtevati možnost plačila z gotovino. Poleg nekaterih parkomatov, ki ne sprejemajo gotovine, plačevanje poteka izključno brezgotovinsko tudi na avtobusih mestnega prometa v Kranju, kjer so o spremembi potnike tudi pisno obvestili. "Potnike in potnice obveščamo, da od 1. januarja 2025 dalje ne bo več mogoče plačevanje vozovnic z gotovino na avtobusih, ampak le še s plačilnimi karticami (CeKR, mastercard, visa in BA maestro) ter vozovnicami IJPP," so zapisali.

S tem se Kranj pridružuje številnim evropskim mestom (tudi Ljubljani), ki so posodobila javni prevoz in naj bi zaradi digitalnega načina plačevanja med drugim beležila tudi manj zamud, celotna storitev pa je zato za potnike bolj prijetna in kakovostna, navajajo pri skupini Arriva Slovenija.

Na vprašanje, kako navedene prakse uskladiti z ustavno določbo in veljavno zakonodajo, smo se obrnili tudi na ministrstvo za finance, kjer poudarjajo, da je pravni okvir že zdaj razmeroma jasen. "Glede na navedeno menimo, da trenutno veljavni nacionalni predpisi in predpisi EU v Sloveniji načeloma ne dopuščajo zavračanja plačevanja z evrobankovci in evrokovanci kot zakonitim plačilnim sredstvom," so sporočili. "Izjema je na primer 11. člen Uredbe, ki določa, da nobena stran ni zavezana sprejeti več kot 50 kovancev pri vsakem posameznem plačilu, oziroma če je omejitev sprejemanja gotovine določena v področnih zakonih."

Zavračanje plačila v evrobankovcih ali evrokovancih v Sloveniji ni dopustno. Foto: Bloomberg Mercury

Izvedbeni zakon v pripravi, pravila še nedorečena

Na ministrstvu za finance poudarjajo, da tako slovenski kot evropski predpisi načeloma zahtevajo omogočanje plačila z evrogotovino, izjeme pa morajo biti določene s področnimi zakoni. Dodajajo, da med njimi parkomatov ni.

Čeprav je bil ustavni zakon o vpisu pravice do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa sprejet decembra lani, sama ustavna določba še ne pomeni neposredne in popolne ureditve v praksi. Predvideva namreč sprejem posebnega izvedbenega zakona, ki bo določil način uresničevanja te pravice v vsakodnevnem poslovanju z gotovino. "Ministrstvo za finance skupaj z Banko Slovenije v ta namen že pripravlja zakonska izhodišča," so za Bloomberg Adria potrdili na ministrstvu za finance.

Iz Banke Slovenije so lani sicer opozorili, da se tudi v Sloveniji – podobno kot v celotnem evrskem območju – delež gotovinskih plačil postopno zmanjšuje, medtem ko elektronske oblike plačevanja izrazito naraščajo, med mlajšimi generacijami pa se ta trend še stopnjuje. Kljub temu Slovenci ostajamo izrazito navezani na gotovino: približno 64 odstotkov plačil na fizičnih prodajnih mestih je še vedno opravljenih v gotovini, kar Slovenijo uvršča med države z najvišjo uporabo tega plačilnega sredstva v evrskem območju.