Bojkot: Slovenski trgovci z večjimi maržami kot hrvaški

V petek je na Hrvaškem potekal drugi zaporedni bojkot trgovin zaradi podražitev blaga. Številni hrvaški kupci za visoke cene krivijo trgovce in njihov pohlep, vendar primerjava bruto marž slovenskih in hrvaških trgovcev pokaže, da so te v Sloveniji večje.

Zakaj slovenski kupci niso priča takšnim podražitvam kot njihovi južni sosedje? "V Sloveniji je prisotna popolna konkurenca med trgovci, ki je gotovo pripomogla k zmernejši rasti cen hrane," je za Televizijo Slovenije pred dnevi povedala predsednica TZS Mariča Lah in poudarila, da razmere na Hrvaškem niso primerljive s slovenskimi. "Argumentov za morebitni bojkot v Sloveniji ni," je dodala.

Veliko primerjav denimo kaže, da so hrvaški izdelki v tujini dražji kot na domačem trgu, o čemer smo pisali tukaj. Pomembno je poudariti tudi, da je letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, na Hrvaškem decembra lani znašala 4,5 odstotka. Po podatkih Statističnega urada RS je slovenska inflacija v istem obdobju znašala 1,9 odstotka medletno.

Počasna rast panoge prodaje na drobno

V zadnjih petih letih je prodaja na drobno v Sloveniji beležila počasno rast, ugotavljajo analitiki Bloomberga Adria. "Količinski prihodek je bil ob koncu leta 2024 le za devet odstotkov večji kot ob koncu leta 2019," povedo.

Če pogledamo po letih, je prodaja na drobno v povprečju upadla za okoli tri odstotke pod pritiskom visoke inflacije, ki je negativno vplivala na razpoloženje slovenskih kupcev in zniževala realno vrednost plač. Povprečno slovensko gospodinjstvo za hrano nameni 15,5 odstotka svojega proračuna, medtem ko na Hrvaškem ta številka denimo znaša 19 odstotkov.

V analizi slovenskega trga analitiki Bloomberga Adria pojasnijo, da je razpoloženje slovenskih porabnikov še vedno precej pod ravnjo pred pandemijo, kar ni ugodno za nadaljnjo rast prodaje na drobno. "Rast uvoznih cen in rast cen pri proizvajalcih za domači trg sta se prelili v cene končnih življenjskih potrebščin, pri čemer je prevladovala rast cen domačih proizvajalcev," povedo.

Prihodki od prodaje slovenskih trgovcev v povprečju medletno rastejo po skoraj enakih stopnjah, pri čemer ohranjajo stabilne stopnje bruto marž. "Z izjemo Hoferja leta 2021, ko je ta trgovec zabeležil več kot 23-odstotno maržo EBITDA (dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo kot odstotek prihodkov), je povprečen kazalnik dobičkonosnosti skoraj enak," poudarjajo analitiki BBA.

Slovenski trgovci imajo najvišje stroške v regiji

"Slovenski trgovci imajo v povprečju in po mediani vrednosti najvišje letne bruto marže v primerjavi z BiH, Hrvaško ter opazovano skupino evropskih tekmecev," ugotavljajo analitiki Bloomberga Adria, ki dodajo, da pritisk na slovenske trgovce prihaja s stroškovne ravni. "Dober primer je povprečni delež stroškov zaposlenih v prihodkih od prodaje, ki je za malenkost manjši od 13 odstotkov (srednja vrednost gre celo nad ta odstotek)."

V kolikšni meri stroški bremenijo dobičkonosnost slovenskih trgovcev, pove podatek, da imajo tudi največji razpon med mediano vrednostjo bruto marž in marž EBITDA v primerjavi z drugimi opazovanimi podjetji, še povedo analitiki BBA. "Razlika med bruto maržo in maržo EBITDA je v Sloveniji največja zaradi najvišjih stroškov poslovanja v odstotkih," sklenejo.

Kako poslujejo slovenski trgovci? Lanskega novembra smo pisali o poslovanju slovenskih trgovcev, pri čemer je diskontni trgovec Hofer po dobičku daleč na prvem mestu. Spar je zabeležil največjo rast prihodkov in prebil milijardo evrov, slovensko trgovinsko panogo pa so zaznamovale predvsem težave največjega trgovca Mercatorja.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar