Pretresi v trgovinski panogi. Komu gre dobro, kje so težave?

V kakšni kondiciji je slovenska trgovinska panoga? S kakšnimi izzivi se spopada? Kaj pomeni odstop Mercatorja od prevzema Engrotuša? Pri Trgovinski zbornici Slovenije opozarjajo tudi na težave zapiranja malih trgovin, tako na podeželju kot v mestih.

Po objavi letnih poročil smo pregledali, kako so slovenska trgovska podjetja končala lansko poslovno leto.

Po prihodkih in številu zaposlenih je Mercator v Sloveniji še vedno največji trgovec. Lani je imel 1,3 milijarde evrov prihodkov, kar je dobre 3 odstotke več kot predlani in 7.833 zaposlenih. Po uspešnosti poslovanja pa je "najboljši sosed" na dnu lestvice med največjimi trgovci. Lani je namreč ustvaril 47,8 milijona evrov izgube.

Spar je prvič lani prebil magično mejo milijardo evrov prihodkov. Imel je tudi največjo letno rast celotnih prihodkov med opazovanimi trgovci, in sicer 13,5-odstotno. Za 16 odstotkov več je imel dobička, ki je ob koncu lanskega leta dosegel 19,6 milijona evrov.

Dobiček je najbolj poskočil diskontemu trgovcu Hoferju. Ta je lani ob 693 milijonov evrov vseh prihodkov ustvaril 33,8 milijona evrov dobička, kar je 127-odstotno rast glede na predlani.

"K rasti dobička v letu 2023 so poleg rasti prometa najbolj prispevali višji prihodki iz naslova odprave slabitev in višji finančni prihodki," so za Bloomberg Adria skok dobička pojasnili pri Hoferju.

Več kot 10-odstotno letno rast prihodkov so ustvarili tudi v Lidlu in Eurospinu Eko, oba po 12,5 odstotka. Omenimo še, da je glede na predlani Lidl zabeležil upad dobička za devet odstotkov, na 17,5 milijona evrov. Drugo največjo rast dobička je imel Eurospin Eko, in sicer 24 odstotkov, na 9,3 milijona evrov.

Napoved nove koncentracije?

Kje je Engrotuš? Na seznamu nismo umestili trgovca Engrotuš, podatkov za leto 2023 namreč ni na voljo. Mercator je v ponedeljek sporočil, da odstopa od prevzema trgovca Engrotuš, potem ko se je leto dni po podpisu iztekel rok za podaljšanje obdobja ekskluzivnosti pogodbe. Naslednji dan je Mercator sporočil, da zapira prodajalne Mercator Tehnika, zaposlenim pa bodo ponudili druga delovna mesta.

Skrbi dobaviteljev zaradi težav Mercatorja pri TZS niso zaznali, je za Bloomberg Adria povedala Mariča Lah. 

"Pri nas imamo dokaj restriktivno delovanje agencije za varstvo konkurence, zato smo prepričani, da bo znala bodoče dogodke na strani lastniških struktur tako na stani dobaviteljev kot trgovcev ustrezno obravnavati," je povedala Mariča Lah.

 

Regijska Bloomberg Adria analiza panoge trgovine na drobno kaže, da največjih pet trgovcev v Sloveniji (Mercator, Spar, Hofer, Lidl in Tuš) obvladuje več kot 80 odstotkov trga. Mariča Lah je opozorila, da je primež velikih trgovcev v odnosu do manjših dobaviteljev zaradi večje koncentracije pri trgovcih večji.

Neto čisti dobiček v trgovini na drobno se je po pandemskem letu 2020 leta 2021 povečal za 459 odstotkov, na 436,8 milijona evrov, leta 2022 se je zmanjšal za 40 odstotkov, na 263,4 milijona evrov, lani pa se je znova povečal na 321,3 milijona evrov, so v letos objavljeni analizi poslovanja trgovinskih družb ugotovili v Uradu za makroekonomske analize in razvoj.

 

S kakšnimi težavami se soočajo trgovci?

Prepoved obratovanja ob nedeljah in praznikih, vedno nove administrativne ovire, med njimi novo uvedeno beleženje delovnega časa in pravica do odklopa, močno bremenijo trgovska podjetja, je v sredo na posvetu Trgovinske zbornice Slovenije povedala predsednica zbornice Mariča Lah.

"Prihajajo nove obremenitve  – v pripravi sta zdravstvena in pokojninska reforma, naslednje leto prihaja financiranje dolgotrajne oskrbe," je naštela Mariča Lah, poleg tega so stroški za energijo za podjetja v zadnjih letih močno narasli. Pri TZS so včeraj sicer na omenjenem posvetu opozorili na problematiko zapiranja manjših trgovin na podeželju in v mestnih središčih.

 

Prepuščeni na milost in nemilost inšpektorjev

"V Sloveniji sprejemamo predpise, ki se jih ne da uveljaviti v praksi," je povedal Aleksander Lemut, direktor trgovskega podjetja Fama iz Vipave, ki vodi 26 trgovin. "Zato smo prepuščeni na milost in nemilost inšpektorjev, ki nam lahko vse trgovine zaprejo."

Lemut je poudaril uvedbo beleženja delovnega časa, pa tudi nov pravilnik o premeščanju bremen. Ta predpisuje ukrepe za zaščito zdravje delavcev pri ročnem premeščanju bremen, kar pomeni veliko težavo predvsem za trgovska podjetja. "Mi imamo ministrstvo za nedelo, nimamo pa ministrstva za gospodarstvo," je bil kritičen Aleksander Lamut.

Dopolnjeno s pojasnilom Hoferja v šestem odstavku.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar