Kako služijo sindikati in koliko denarja imajo na računih

V Sloveniji imamo več kot 2500 sindikatov, če sodimo po tem, koliko letnih poročil za leto 2023 so Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) oddale organizacije, ki opravljajo sindikalno dejavnost. Največjih 20 med njimi je lani ustvarilo blizu 18 milijonov evrov prihodkov.

Podatke o poslovanju sindikatov – 20 največjih po prihodkih – so nam na prošnjo posredovali z Ajpesa. Njihova letna poročila namreč niso javno objavljena, kot so pri družbah z omejeno odgovornostjo, delniških družbah in denimo samostojnih podjetnikih, ki niso normiranci.

Iz prejetih podatkov je razvidno, da po prihodkih najbolj izstopa Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ), ki je poročal o 4,3 milijona evrov celotnih prihodkov. Z 1,5 milijona evrov zaostanka mu sledi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), več kot milijon evrov prihodkov pa sta zbrala še Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS, 1,3 milijona evrov) ter Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije – SKEI (1,1 milijona evrov).

Prihodki omenjene četverice obsegajo 9,4 milijona evrov ali več kot polovico prihodkov 20 največjih sindikatov. Koliko so jih ustvarili preostali sindikati, je razvidno iz priložene tabele. 

V njej razkrivamo tudi presežek prihodkov nad odhodki (negativen predznak pomeni, da je bilo odhodkov več). Tudi v tem primeru je bil Sviz z milijonom evrov presežka prihodkov nad odhodki najuspešnejši. Poleg omenjenega je presežek prihodkov v statistiko vpisalo še deset sindikatov, a so daleč od Svizovih številk. Na drugem mestu je Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti - Luka Koper, ki je poročal o 168 tisoč evrov presežka prihodkov nad odhodki. Več kot sto tisoč evrov presežka so imeli še štirje sindikati.

 

Koliko prihodkov prispevajo člani?

Nekaj podrobnosti o poslih sta nam zaupala predstavnika dveh največjih sindikatov v Sloveniji – eden po celotnih prihodkih, drugi po članstvu.

Svizu članarino plačuje 37 tisoč članov, poleg njih pa simbolno letno članarino prispeva še dva tisoč upokojencev, nam je pojasnil glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Število članov je v zadnjih letih precej stalno: "Malce je zanihalo navzdol v času covida, ko smo imeli izstope tistih, ki se niso strinjali z našo politiko podpore cepljenju proti covidu. Ampak lani in letos se je vse nadoknadilo in imamo rahlo rast."

Podobno ugotavlja tudi Lidija Jerkič, ki vodi Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, krovni sindikat, pod katerim deluje 22 sindikatov dejavnosti s 130 tisoč člani, kar je največ v Sloveniji: "Članstvo, recimo temu, stagnira. Lahko govorim za zadnjih sedem let, kolikor časa sem predsednica zveze."

Pri ZSSS je članarina odstotek bruto plače, pri Svizu 0,6 odstotka. "To je ena najnižjih, če ne najnižja članarina vseh sindikatov v državi," pristavi Štrukelj.

Kako sindikati plemenitijo denar?

Prej omenjeni prihodki so celotni, torej ne vsebujejo le o članarin. Pri Svizu pravijo, da ti pomenijo okoli 80 odstotkov celotnih prihodkov, tudi Jerkič je podala enak podatek za zvezo. Kako še ustvarjajo prihodke?

ZSSS denimo oddaja prostore, saj ima v lasti nekaj nepremičnin (na Dalmatinovi ulici v Ljubljani, nekaj tudi v Bohinju), prodajajo tudi storitve, izobraževanja. "Sindikati dejavnosti imajo nekaj več prihodkov tudi zaradi delnic v Delavski hranilnici, zveza je sicer po deležu zelo padla, imajo pa sindikati dejavnosti nekaj več, tako da dobijo dividende vsako leto," pravi sogovornica.

Dodaja, da Delavska hranilnica dobro posluje, zaradi česar so tudi prihodki sindikatov dejavnosti relativno veliki. Potem so tu še razni projekti, trenutno so štirje v teku, Jerkič pa je ob tem poudarila, da od države ne dobijo niti centa: "Nismo ne nevladne organizacije niti smo cerkev, da bi nam plačali zavarovanje za zaposlene, na primer, ali pa nam dali kakšen gozd."

Generalni sekretar Sviza je pojasnil, da imajo že 20 let zelo skrbno in pregledno politiko vlaganja prostih sredstev v domače blue chipe, kot je Krka, pomemben prihodek pa ustvarjajo tudi iz deleža v Delavski hranilnici: "V njej smo sistematično kupovali deleže in pri Evropski centralni banki uspeli z dovoljenjem o razširitvi deleža na 20 odstotkov."

Sredstva vlagajo tudi v nepremičnine. Med drugim nam je Štrukelj pojasnil, da imajo okoli 40 počitniških stanovanj po Sloveniji, ki jih oddajajo po sindikalni ceni.

Kakšne so plače vodilnih sindikalistov?

Del denarja sindikati porabijo tudi za plače. Ker v javnosti, predvsem po družabnih omrežjih, večkrat teče polemika o plačah sindikalistov (Jerkič je ena od poslank očitala več kot osem tisoč evrov plače), smo oba sogovornika vprašali, kolikšno je njuno neto mesečno plačilo.

Oba sta odgovorila brez obotavljanja: Jerkič pripada 2.500 evrov mesečno, Štruklju 2.800. Štrukelj dodaja, da je to zelo malo glede na direktorske plače v naši državi.

Ko smo že pri denarju: vpogled v bilanco stanja pokaže, da je imela dvajseterica sindikatov konec lanskega leta na računih deset milijonov evrov denarnih sredstev. Izstopa Sindikat strojevodij delavcev, ki je edini presegel milijon evrov. Sledita mu Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije in Sindikat Nove Ljubljanske banke.

Vračanje članarin

Številni sindikati ustvarjajo presežek prihodkov nad odhodki, med dvajseterico je takšnih 11. So pri Svizu in ZSSS kdaj razmišljali, da bi ta denar vračali članom? Oba sogovornika priznavata, da so takšne pobude že prihajale, a da temu nista naklonjena. "S članarinami se sredstva zberejo za to, da imamo solidarnostne vzvode, da skupnost lahko pomaga tistim, ki so pomoči potrebni," pojasni Štrukelj.

Nadaljuje, da so ta sredstva pomembna tudi za izobraževanje sindikalnih zaupnikov, pa še za "sam socialni dialog, pogajanja, stavke, proteste, to gre včasih v stotine tisočev evrov". Poudari še, da samo prek solidarnostnih pomoči na leto razdelijo več kot sto tisoč evrov, štipendirajo otroke članov in podobno.

Med poplavami so za več kot 200 poplavljencev zbrali več kot tri četrt milijona evrov ter čistilkam, hišnikom in kuharicam pomagali tudi z 10 tisoč evri, kjer je bila postavljena meja za (ne)obdavčitev, da so jim vsaj nekoliko olajšali težke razmere, v katerih so se znašli.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar