Po lanskem rekordno globokem pesimizmu, ko je v svetovno rast zaupala manj kot petina anketirancev, je letos med predsedniki uprav, generalnimi in izvršnimi direktorji zaznati občuten zasuk v nasprotno smer, saj se je delež pozitivno naravnanih podvojil na 38 odstotkov, kaže analiza globalnega poročila PwC med direktorji. Raziskava zaznava trend optimizma tudi v Sloveniji.
Slovenski direktorji so bili lani s 13 odstotki še večji pesimisti kot preostali svet, letos pa so se njihova pričakovanja skoraj potrojila, na 34 odstotkov. "Kljub temu velja poudariti: čeprav gre na prvi pogled za velik preobrat, primerjava za nazaj pokaže, da gre za vrnitev na ocene iz zmernejših časov pred epidemijo. Zaupanje v dolgoročno preživetje je namreč bolj krhko kot lani," opozarjajo pri PwC.
Mnenje slovenskih direktorjev se zgovorno ujema z največjo slovensko trgovinsko partnerico Nemčijo, kjer gospodarsko rast pričakuje dobra četrtina vprašanih. V večini svetovnih regij so direktorji na splošno bolj optimistični glede domačih gospodarskih obetov. Razlike so vseeno zgovorne. Čeprav naj bi Kitajsko že začele pestiti tegobe zrelih zahodnih gospodarstev, so tamkajšnji vodilni kar dvakrat bolj prepričani v gospodarsko rast kot njihovi kolegi v Severni Ameriki in zahodni Evropi.
Preberi še
Te skrbi kratijo spanec svetovnih izvršnih direktorjev
Raziskava družbe PWC kaže na izzive, s katerimi se spopadajo svetovni izvršni direktorji.
16.01.2024
Direktorji: boljša pričakovanja kot lani, a večina še vedno napoveduje gospodarski upad
Delež izvršnih direktorjev, ki verjamejo, da se bo svetovna gospodarska rast v naslednjih dvanajstih mesecih izboljšala, se je več kot podvojil.
15.01.2024
Napoved 2024: Bo slovenskemu gospodarstvu uspel mehek pristanek?
Nemško gospodarstvo je na robu recesije. Kakšna je verjetnost, da slovensko leta 2024 zdrsne v recesijo?
27.12.2023
Direktorji po svetu so nekoliko manj kot lani prepričani o finančnih obetih lastnih podjetij, tako v prihodnjih 12 mesecih kot v naslednjih treh letih, na splošno pa prevladuje optimizem. Slovenski direktorji za tekoče leto napovedujejo ponovitev lanskih prihodkov, za prihodnost pa je ocena nižja, kot je bila lani.
Direktorje v ZDA skrbi inflacija, preostale pa geopolitika
Geografsko se skrbi glede trenutnih kratkoročnih groženj precej razlikujejo. Inflacija ostaja največja skrb za direktorje v Združenih državah Amerike (ZDA), vendar je veliko manj pomembna, medtem ko so geopolitične grožnje zaradi vojne v Ukrajini in konflikta v Izraelu ter v arabski soseščini še vedno med glavnimi skrbmi vodilnih v srednji in vzhodni Evropi oziroma na Bližnjem vzhodu.
Ob tem skoraj vsak drugi direktor, lani 40 odstotkov, letos pa že 45 odstotkov, dvomi, da bodo podjetja brez temeljite preobrazbe uspešno tudi naslednjih 10 let, ker se tehnološka in podnebna tveganja hitro stopnjujejo. V Sloveniji je še huje: ob nadaljevanju po sedanji poslovni poti sta do trajnega preživetja podjetja skeptični skoraj dve tretjini slovenskih direktorjev.
"Slovenski dobavitelji so nekje na sredini dobavne verige, kjer z večjimi globalnimi oziroma regionalnimi konkurenti tekmujejo predvsem s ceno. Bolj nas skrbi domače poslovno okolje, ker ni stabilno in je dokaj nepredvidljivo," je napovedi slovenskih direktorjev pospremil Primož Rozman, direktor za področje finančnega svetovanja v PwC v Sloveniji.
Vodstva podjetij že danes predvidevajo razsežnosti neizogibnih sprememb. Velika večina podjetij je tako naredila vsaj prve korake k prenovi poslovnega modela. V prihodnjih treh letih bodo pritiski tehnologije (UI), podnebnih sprememb in drugih megatrendov, ki vplivajo na globalno poslovanje, precej večji kot v preteklih petih letih.
Direktorji malih podjetij se čutijo bolj ogrožene kot kolegi v velikih sistemih. Večina jih zaznava ogromno neučinkovitost v administrativnih dejavnostih, neučinkovitega naj bi bilo kar 40 odstotkov časa, ki gre za te naloge. Po mnenju večine anketiranih direktorjev bi lahko generativna umetna inteligenca prispevala k učinkovitosti in pomagala razbremeniti nekaj rutinskih opravil.
Okoljskih tveganj ne vračunavajo
Štirje od desetih izvršnih direktorjev globalno, pri nas pa trije od desetih, poročajo, da so zaradi naložb, prijaznih podnebju, pristali na manjše donose – večinoma med eno in štiri odstotne točke. "To dokazuje, da so nekateri pripravljeni sklepati kompromise za več trajnostnosti v poslovanju," navajajo.
Skrb zbujajoč pa je podatek, da ogromno direktorjev odkrito priznava, da nimajo prav nobenih podnebnih načrtov. Polovica jih podnebnih tveganj ne vključuje v finančno načrtovanje, globalno jih tretjina sploh ne namerava, v Sloveniji petina, kaže poročilo. Ob lanskih vremenskih ujmah so se pred posledicami številni zavarovali, ne upoštevajo pa dolgoročnih, kroničnih vplivov. "Njihov pogled seže le do neposrednega okolja podjetja, spregledujejo pa podnebno soodvisnost prek dobavnih verig," opozarjajo na PwC.
Globalna raziskava PwC zajema 4.702 direktorja iz 105 držav, med njimi 41 iz Slovenije.