Ohlajanje nemškega gospodarstva že čutijo avtoprevozniki

V trgovskem sektorju se je v zadnjih nekaj letih marsikaj spremenilo, fizične trgovine vse bolj nadomeščajo spletne, nekaj je stalnica – ali naročate prek spleta, ali greste fizično v nakupovalni center, ste lahko prepričani, da je blago prispelo s tovornjakom.

Cestni tovorni promet je nenadomestljiv del svetovnega gospodarstva. Prav zato so avtoprevozniki najzanesljivejši znanilci gospodarskih sprememb in med prvimi občutijo to, kar analize šele napovedujejo.

Zato ne preseneča, da je po koronavirusnem šoku tovorni promet v zadnjih nekaj letih močno narasel, vzporedno z okrevanjem svetovnega gospodarstva. Po raziskavi Truck Transport Global Market je bil leta 2023 trg tovornih prevozov vreden dva tisoč milijard dolarjev, leta 2024 pa naj bi to število zraslo za skoraj 10 odstotkov, na 2.200 milijard dolarjev.

Optimistične so tudi dolgoročne napovedi, po katerih naj bi povprečna letna stopnja rasti (CAGR) trga znašala približno devet odstotkov, in do leta 2028 dosegla 3,1 milijarde dolarjev.

V EU komaj znatna rast

Ko pa se spustimo na lokalno, evropsko in državno raven, je slika nekoliko drugačna. Cestni tovorni promet v Evropski uniji (EU) je v zadnjih petih letih rasel po 2,1-odstotni stopnji.

Cestna tovorna vozila so v notranjem prevozu v lanskem tretjem četrtletju (zadnji podatek) prepeljala 17,8 milijona ton blaga ali 70 odstotkov vsega, kažejo podatki statističnega urada RS (Surs). V primerjavi z istim obdobjem leto prej ga je bilo prepeljanega za pet odstotkov več. V mednarodnem prevozu so prepeljala 7,5 milijona ton blaga ali 30 odstotkov vsega blaga. V primerjavi s tretjim četrtletjem 2022 so ga prepeljala za 15 odstotkov manj.

Pri naših južnih sosedih je po podatkih državnega statističnega urada (DZS) cestni promet lani zrasel za dva odstotka, oziroma je bilo prepeljanega dobrih 88 milijonov ton blaga. Od tega jih je bilo 72 milijonov realiziranih v notranjem prometu, po 5,5 milijona ton jih je odšlo in prišlo iz tujine, 4,8 milijona ton pa je bilo prepeljanih v tujino.

Schengen odpovedan zaradi pomanjkanja delovne sile

Vstop Hrvaške v schengen je pomenil močan veter v hrbet prevoznikom. Prehajanje meje se je opazno pospešilo, zlasti v turistični sezoni, ko uvoz cveti.

Po drugi strani pa je pomanjkanje delavcev v skladiščih po Evropi upočasnilo transportne procese. Čakanje na nakladanje in razkladanje je čedalje daljše, stroški tega čakanja pa padajo na hrbte prevoznikov in jim onemogočajo optimalno izkoriščenost voznega parka.

"Upočasnitev gospodarstva je precej izrazita. Pomanjkanje blaga se čuti na vseh trgih, še posebej pa na nemškem trgu. Blagovna menjava z Nemčijo se je močno zmanjšala, ker potrošnja stagnira," je za hrvaške kolege povedal Mario Mesaroš, predsednik uprave Ralu logistike, enega največjih regionalnih logistov.

Razmere v Nemčiji, največjem evropskem gospodarstvu, vplivajo tudi na druge države in bodo gotovo vplivale na upočasnitev ostalih trgov.

Stroški zelenega prehoda

Zanimalo nas je, kako vseprisotni zeleni prehod vpliva na cestni tovorni promet, saj ta sektor ustvari 35 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida v prometu in pomeni petino svetovnega letnega povpraševanja po nafti.

Po vsem sodeč bo v avtoprevozništvu še desetletja kraljevalo dizelsko gorivo, čeprav podjetji z zanimivimi imeni – Nikola in Tesla – obljubljata elektrifikacijo tudi te veje prometa. Podjetje Nikola je pred nekaj leti preizkusilo tovornjak, ki poganja električni motor z izgorevanjem vodika in mu s samo 20-minutnim polnjenjem omogoča doseg 500 kilometrov, a je ta zgodba pred kratkim zamrla, podjetje pa se je soočilo z obtožbami goljufije.

Tudi Tesla v lasti Elona Muska že leta pripravlja svoj električni tovornjak, ki je luč sveta ugledal z nekajletno zamudo, od leta 2022 pa je več njihovih modelov Semi del flote PepsiCo, a so še vedno milje stran kakršne koli resne širitve flot svetovnega prevoznika.

Ne smemo pa zanemariti postopnega napredka tovornjakov s klasičnimi motorji, ki so vedno bolj varčni in učinkoviti. Mesaroš poudarja, da Ralu vsako leto obnavlja svojo floto in da zeleni prehod, sploh v trenutnih okoliščinah, predstavlja velik finančni zalogaj za transportno dejavnost.

Poleg stroškov nakupa ekoloških vozil je izziv infrastrukturno omrežje za polnjenje električnih vozil in daljši čas prevoza, ki povečuje stroške za vse v verigi.

Prevedla in dopolnila Pia Bedene.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar