Kako so se nekatera podjetja lani izognila izgubi in kaj načrtujejo letos

Kljub napovedim o morebitni recesiji in gospodarskem ohlajanju, ki je še posebno očitno v največjem evropskem gospodarstvu, Nemčiji, so nekatera večja slovenska podjetja poslovala v skladu z načrti. To velja tudi za energetsko intenzivna podjetja, ki so jih večji del poslovnega leta pestile visoke cene elektrike. Ne glede na to pa so nekateri pri načrtovanju letošnjega poslovanja vračunali tudi ohlajanje povpraševanja.

Jasne znake recesije v proizvodnem sektorju je celo lansko leto z izjemo februarja, marca in aprila kazal tudi indeks nabavnih menedžerjev. Ta je decembra lani v nasprotju z evropskim indeksom, ki je rahlo zrasel, zdrsnil s 43,8 na 36,7 točke. Vrednosti pod 50 točk nakazujejo ohlajanje proizvodnje, korelacija med vrednostjo indeksa PMI in BDP pa je zelo velika.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je po doseženem dnu avgusta lani od konca tretjega četrtletja okrepila v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti, kažejo podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj Umar. Ob mesečni rasti proizvodnje in učinku nizke osnove (pod vplivom visokih cen energentov) se je medletni padec proizvodnje oktobra in novembra 2023 zmanjšal.

"Učinek visokih cen energentov, ki je imel največji vpliv na energetsko intenzivne panoge, je začel nekoliko popuščati. Le v papirni industriji je medletni padec tudi v zadnjih mesecih lanskega leta ostal podoben kot v povprečju prvih devetih mesecev 2023, in sicer približno 20-odstoten," opažajo pri Umarju.

Kakšno je razpoloženje v gospodarstvu, kaže tudi poraba elektrike. Ta je bila decembra lani medletno nižja za štiri odstotke, medletni upad pa je bil manjši kot v predhodnih mesecih. K temu je največ prispeval ponovni zagon dela proizvodnje pri podjetju SIJ Acroni, ki je velik neposredni odjemalec. Ponovno pa so proizvodne linije zagnali v podjetjih, prizadetih v avgustovskih poplavah. "Na manjši medletni upad porabe elektrike je vplivala tudi razmeroma nizka osnova ob koncu leta 2022, ki je bila posledica visokih cen elektrike in umirjanja gospodarske aktivnosti," poudarjajo na Umarju.

Steklarna Hrastnik načrt za 2024 pripravila ob predpostavki ohlajanja povpraševanja

Čeprav se je poslovno leto 2023 komaj končalo, smo nekatera večja podjetja prosili za oceno poslovanja. V Steklarni Hrastnik, ki je prek švicarskega Vaider Group v lasti najbogatejšega Slovenca Igorja Laha, pričakujejo prihodke od prodaje na ravni 90 milijonov evrov ter EBITDA v višini 33 milijonov evrov. S tem bo marža EBITDA pri 36 odstotkih.

Sredi decembra 2023 so 200 delavcev poslali na čakanje na delo, v pojasnilu pa navedli, da se celotna evropska steklarska industrija v zadnjih mesecih spopada s posledicami ohlajanja svetovnega gospodarstva in prodaje potrošniških indeksov. Ukrep naj bi veljal do marca 2024.

"Poslovni načrt leta 2024 je sestavljen ob upoštevanju spremenjenih tržnih okoliščinah – ohlajanju povpraševanja na ključnih trgih in rasti zalog – a predvideva ohranjanje visoke operativne dobičkonosnosti poslovanja," pravijo v hrastniški steklarni. Marža EBITDA naj bi tako ostala v višini nad 30 odstotkov ob nespremenjenih prihodkih od prodaje na ravni lanskega leta.

Ob tem načrtujejo za okoli sedem milijonov evrov naložb letos, predvsem za avtomatizacijo posameznih procesov, redno investicijsko vzdrževanje in posodabljanje opreme ter naložbe v informacijske tehnologije.

Kratkoročno ključne izzive vidijo v prilagajanju ključnih proizvodnih procesov tržnim razmeram in povpraševanju. "Projekti, kot so industrijska proizvodnja embalažnega stekla z uporabo vodika kot energenta, kar nam je kot prvim na svetu uspelo lani, nazorno kažejo na nadaljnje potenciale razogljičenja v naših panogi, in to tako z vidika zmanjšanja ogljičnega odtisa kot tudi višje dodane vrednosti," pravijo v steklarni.

V Talumu pričakujejo zahtevno leto

Potem ko je lani marca Talum iz Kidričevega napovedal, da ukinja proizvodnjo aluminija zaradi neugodnih ekonomskih pogojev, so tudi odpuščali. Nato so napovedali usmerjanje v programe, s katerimi dosegajo visoko dodano vrednost. Posledično ob koncu leta načrtujejo začetek obratovanja nove tovarne, ki bo proizvajala rondelice. Že v letu 2022 so bili največji svetovni proizvajalec rondelic.

Največji izziv je, da bodo v teh pogojih zmogli kratkoročno držati stik s konkurenco.

Hidria lani prvič presegla 400 milijonov prodaje

V Hidrii, kjer industrijski segment zavzema 40 odstotkov prodaje idrijskega velikana, že od začetka leta 2023 zaznavajo upadanje naročil. "Tako iz Nemčije, ki za Hidrio pomeni najpomembnejši trg, kot tudi iz celotne Evrope," so pojasnili lani. Po 15-odstotnem padcu v začetku leta 2023 pa upanje na hiter obrat na nemškem trgu kazi "30-odstotni padec naročil v segmentu industrijskih tehnologij".

Ravno zaradi ohlajanja so se odločili za diverzifikacijo poslovanja in se usmerili v rešitve za toplotne črpalke za 'zeleno' ogrevanje in hlajenje. "Končnih podatkov o poslovanju v letu 2023 še nimamo, vendar že lahko potrdimo, da smo v preteklem letu poslovali uspešno – dosegli primerljiv rezultat tistemu v letu 2022 in prvič presegli 400 milijonov evrov prodaje," so sporočili. Letos okvirno načrtujejo prodajo v višini 450 milijonov evrov.

Najbolje pa jim kaže v segmentu avtomobilske industrije, kjer ustvarijo 60 odstotkov prodaje. "Uspešno transformiramo proizvodne programe v smer zelene mobilnosti. Obseg naročil v tem segmentu se nam je povečal," pravijo v podjetju. V ta namen v Spodnji Idriji gradijo nov visokotehnološki center e-mobilnosti, ki bo ena največjih proizvodnih investicij v Sloveniji v vrednosti več kot 100 milijonov evrov.

"V digitaliziranem, robotiziranem in avtomatiziranem centru, ki bo začel delovati v prvi četrtini letošnjega leta, bodo nastajali ključni sestavni deli elektromotorjev za hibridna in električna vozila višjega cenovnega razreda," pravijo. Uspelo jim je namreč skleniti dolgoročna partnerstva pri razvoju in proizvodnji z najuglednejšimi svetovnimi proizvajalci avtomobilov.

Kontron, nekdanji Iskratel, opozarja na rast kibernetskih groženj

Kranjski Kontron, ki ponuja informacijske in komunikacijske rešitve, je lani posloval v skladu z načrti. "To nam je uspelo po sklenitvi dveh pomembnih poslov, s katerima smo na trgih zahodne Evrope dosegli preboj," pravi Jure Fir, glavni direktor.

Zaradi velikega pomanjkanja sposobnih IKT-kadrov in rasti kibernetskih groženj v letu 2024 pričakujejo nadaljnjo rast povpraševanja po storitvah zunanjega izvajanja IT in vse večje zanimanje po zagotavljanju informacijske varnosti v industrijskih okoljih. "Po uspešni implementaciji zasebnega omrežja 5G v tujini načrtujemo prve tovrstne vzpostavitve še v Sloveniji," poudarja Fir.

Kontron pa bo poskrbel tudi za digitalni železniški radijski sistem GSM-R na novi progi Divača–Koper, ki bo dela izvedel za slabih 12 milijonov evrov (brez DDV). GSM-R, ki ga bo zagotovil slovenski Kontron v sodelovanju s tehnološkim partnerjem Kontron Transportation, je namenjen predvsem varni komunikaciji za vodenje prometa.

Eles lani občutno bolje kot leta 2022

Sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja Eles, ki so mu lani pripojili operaterja distribucijskega sistema SODO, je v letu 2023 po prvih ocenah dosegel čisti poslovni izid okoli 12 milijonov evrov. To je občutno več kot v letu 2022, ko so imeli 1,8 milijona evrov dobička. Leta 2022 so jim namreč enormno zrasli stroški za nakup električne energije v primeru pokrivanja izgub na prenosnem omrežju.

"V zadnjih letih smo uspeli pridobiti več kot 100 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz skladov EU, s čimer smo dodobra razbremenili domače odjemalce električne energije in pritiska na povišanje omrežnine," pravijo v Elesu. Ojačali so robustnost prenosnega omrežja do te mere, da je v meddržavnem okviru pripravljeno na najtežje obratovalne položaje. "A to je zgolj prvi oziroma eden nujnih korakov energetskega prehoda. Prehod v nizkoogljično družbo bo vse prej kot poceni," so poudarili v Elesu.

Glavni med novimi projekti je 146 milijonski GreenSwitch, ki si ga je Evropska komisija izbrala kot referenčen projekt naprednega razvoja energetskih omrežij. "Izzivi energetike v času trajnostnega in zelenega razvoja bodo močno zaznamovali prelomno obdobje. Nujne bodo naložbe v proizvodne vire in v krepitev ter širitev omrežja," izzive naštevajo v sistemskem operaterju.

Skupina Sij: 'Zadržanost opažamo pri nemških kupcih'

"Povpraševanje po jeklu se na trgu EU še ni okrepilo, največjo zaskrbljenost in zadržanost pa opažamo pri nemških kupcih," sporočajo iz Skupine SIJ, ki spada med energetsko intenzivna podjetja. Kot pravijo, je pozitivno, da se je konec preteklega leta ustavil trend zniževanja visokih zalog jekla in da so zaloge usklajene s porabo pri končnih porabnikih in distributerjih po celotni dobavni verigi.

"Kljub temu kupci ostajajo še naprej previdni pri nakupnih odločitvah in povprašujejo izključno po nujno potrebnih jeklenih izdelkih," opažajo v Siju. Stabilno povpraševanje v energetskem, naftnem in plinskem sektorju ter sektorju industrijskih komponent pa po njihovem mnenju nakazuje ponoven trend rasti. Podobno se stabilno povpraševanje po jeklu nadaljuje na trgih ZDA, Kanade, Srednjega Vzhoda in Indije.

Ob tem opažajo, da se cene jeklenega odpadka kot tudi nekaterih legirnih elementov po upadanju konec lanskega leta ponovno zvišujejo. "To lahko pripisujemo tradicionalnemu porastu aktivnosti po običajno bolj umirjenem decembru, hkrati pa tudi vplivom konfliktov na Rdečem morju," menijo v Siju. To obvladujejo s poslovnim modelom doplačil za legure, ki se prenašajo v prodajne cene (tako imenovani pass-through model). "Časovni zamik prenosa v prodajne cene uravnavamo s pravočasnimi zakupi," dodajajo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar