Petrol s padcem dobička; Južna na skupščini dosegel višje dividende

Delničarji Petrola bodo kljub lani ustvarjeni izgubi vendarle dobili izplačane dividende. Kljub rekordnim skupnim prihodkom od prodaje je Petrol lani namreč posloval z izgubo. Ta je znašala 2,7 milijona evrov. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, da se delničarjem izplača dividenda v višini 0,7 evra bruto na delnico. To je sicer precej manj kot lani, ko je znašala 30 evrov, a ob tem velja poudariti, da je lani prišlo do cepitve delnice na 20 delov.

A del delničarjev je na skupščini predlagal višje dividende: Mustang Energy Limited in Vizija Holding, ki jo je na skupščini predstavlja poslovnež Darij Južna, sta vložila nasprotni predlog, da se dividenda zviša na 1,5 evra bruto na delnico in se tako razdeli celotni bilančni dobiček. Južna je ob tem ocenil, da je bilo lansko leto gotovo eno težjih poslovnih let za Petrol, "čeprav smo mislili, da nas nič ne more tako udariti, kot nas je koronavirus". Višje dividende je med drugim utemeljil z mislijo, da bo tudi država, ki je lastnica okrog 30 odstotkov Petrola, z izplačilom višjih dividend prejela več v proračun. In pričakuje, da bo morda zato prisluhnila tožbenemu zahtevku. Poleg tega pa Petrolu po njegovem zaradi lanske izgube ne bo treba plačati akontacije davka.

Nasprotni predlog je prejel 54,8-odstotno podporo, Petrol pa bo za dividende moral nameniti celoten bilančni dobiček.

Poslovne razmere se v letu 2023 se v primerjavi z letom sicer 2022 sicer umirjajo, še vedno pa na poslovanje negativno vpliva regulacija cen energentov na ključnih trgih v skupini, kot sta Slovenija in Hrvaška, poudarja prva dama Petrola Nada Drobne Popović.

Skupina je v prvem trimesečju letošnjega leta realizirala prihodke od prodaje v višino 1,8 milijarde evrov, kar je šest odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2022. Padec prihodkov je nastal predvsem zaradi nižjih cen zemeljskega plina v primerjavi z enakim obdobjem lani in zaradi nižjega obsega trgovanja tako z električno energijo kot zemeljskim plinom, pojasnjuje uprava. EBITDA je dosegel 59,1 milijona evrov, kar je deset odstotkov manj kot v prvih treh mesecih leta 2022. Čisti dobiček skupine je medtem upadel za 23 odstotkov na 24,8 milijona evrov. 

Predsednik nadzornega sveta Janez Žlak, ki je bil imenovan v času prejšnje vlade, je delo uprave v lanskem letu ocenil kot uspešno. In ob tem dodal: "Začenjamo drugo polovico mandata, kar je kar uspeh".

Odškodnina zaradi regulacije?

Petrol je sicer 6. januarja vložil predlog mirne rešitve spora, povezanega s padcem dobička zaradi regulacije cem emergentov, pred državnim odvetništvom v zvezi z nameravano vložitvijo odškodninske tožbe proti Sloveniji in Hrvaški. Državno odvetništvo je v Sloveniji zavrnilo zahtevek, zato je Petrol vložil tožbo za izplačilo odškodnine v višini 40,2 milijona evrov. Na Hrvaškem pa glede na odločitev ustavnega sodišča o zahtevah malih distributerjev še poteka presoja prilagoditve zahtevka za večjo možnost uspeha. Zaradi kršitve dolgoročne pogodbe o dobavi plina so začeli tudi arbitražo z ruskim Gazprom Export.

Leto 2023 bo za Petrol še eno leto izzivov, saj se negotovosti v energetskem sektorju nadaljujejo, pa menijo analitiki Bloomberg Adria. Pričakujejo stagnacijo prihodkov, čeprav Petrol napoveduje šestodstotno rast. "Celoletni učinek združitve s Croduxom bo viden, vendar bo zaradi inflacijskih pritiskov povpraševanje manjše. Prav tako so se cene nafte, električne energije in zemeljskega plina ustalile na nižji ravni v primerjavi s prejšnjim letom," opozarjajo analitiki. "Pri dobičkonosnosti pa lahko pričakujemo opazne izboljšave zaradi ugodnejših cenovnih regulatornih ukrepov in določene stabilnosti nabavnih cen v prvi polovici leta."

*Dopolnjeno z dogajanjem na skupščini in komentarjem analitikov v zadnjem odstavku.