Bitenc: Petrol bi pristal tudi na bolj dinamično regulacijo

Zaradi regulacije cen naftnih derivatov po napadu Rusije na Ukrajino je Petrol lani zaplaval v rdeče številke. Da bi izboljšali letošnje poslovne rezultate, so morali zarezati v investicije, ki bodo manjše za sto milijonov evrov. Oklestili jih bodo predvsem na segmentu zelenega prehoda oziroma pri obnovi javnih stavb. To je namreč del, kjer lahko zmanjšajo investicije, medtem ko tega ne morejo storiti pri investicijah v vzdrževanje obstoječe infrastrukture. Možnosti za optimizacijo in prihranke iščejo tudi v dogovorih z dobavitelji. Plan poslovanja za letošnje leto je, kot je za Bloomberg Adria zagotovil član uprave Petrola Matija Bitenc, vzdržen.

Največji trgovec z naftnimi derivati v Sloveniji gre skozi obsežen program optimizacije poslovanja, saj so prepričani, da ne morejo čakati, da jim država prisluhne. Pri tem bo potreben tudi premislek o delovanju in dobičkonosnosti maloprodajne mreže, a zaenkrat še ne z odpuščanjem ali zmanjšanjem mreže servisov, temveč v smeri prilagajanja delovnega časa in organizacije dela. Del mreže je sicer manj dobičkonosen kot drugi, a Bitenc vztraja, da imajo pri vseh spremembah najprej v mislih zaposlene.

Petrol je pristojnim ministrstvom poslal dopis za odpravo regulacije cen naftnih derivatov. Upajo, da bodo v prihodnje našli skupen jezik, ki jim bo omogočal vzdržno poslovanje. Čakajo tudi na to, kako bo državno odvetništvo odgovorilo na njihov zahtevek v višini 106 milijonov evrov zaradi poslovne škode, ki so jo utrpeli na račun omejevanja cen naftnih derivatov.

Študija: Regulacija ni potrebna

Študija regulacije cen naftnih derivatov, ki sta jo za Petrol pripravila Marko Hočevar in Janez Dolšak z Ekonomske fakultete v Ljubljani, kaže, da obstoječa regulacija cen naftnih derivatov ni vzdržna, marže za bencin in dizel pa so bistveno nižje kot v povprečju Evropske unije. "Študija kaže, da potrebe po regulaciji v Sloveniji ni. Marže trgovcev pri nas so bile od leta 2015 do leta 2022 praktično najnižje v Evropi in 50 odstotkov nižje od povprečja," poudarja Bitenc.

Po septembru 2020, ko je bil trg liberaliziran, se je razlika med maržami v Sloveniji in evropskim povprečjem še dodatno povečala. Prav zato v Petrolu menijo, da ne moremo govoriti o izkoriščanju monopolne moči, kvečjemu obratno, o učinkovitem delovanju trga. 

Obsoječi model s predpisano fiksno maržo, s katero morajo trgovci pokrivati vse stroške storitev in materiala, ocenjujejo kot neprimeren. Tako kot druga podjetja se tudi Petrol v zadnjem letu sooča z bistveno višjimi stroški poslovanja podjetja – že samo zaradi dviga minimalne plače se je za okrog 15 odstotkov povečala masa plač. Formula za izračun cen naftnih derivatov ne vključuje nekaterih stroškov, zato pod takimi pogoji lastniki ne morejo računati na visoke dobičke. Če ne odprave regulacije, pričakujejo vsaj bolj dinamičen model določanja marž, ki bo upošteval rast stroškov.

Slovenski trg maloprodaje naftnih derivatov je sicer pred pomembnimi spremembami, predvsem če bo Evropska komisija prižgala zeleno luč za prodajo črpalk OMV madžarskemu MOL. Bitenc je prepričan, da to ne bo bistveno vplivalo na položaj Petrola, ki bi tudi po prevzemu ostal največji naftni trgovec v državi. Trg po njegovem deluje in je konkurenčen. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar