Regionalno sodišče v Celovcu je v sredo pričelo z obravnavo primera, v katerem ruski oligarh in solastnik avstrijskega gradbenega podjetja Strabag Oleg Deripaska spodbija odločitev drugih družbenikov, da zaradi evropskih sankcij zamrznejo njegove glasovalne pravice.
Strabag je od leta 2007 v večinski lasti konzorcija delničarjev, ki so ga sestavljali zavarovalnica Uniqa in banka Raiffeisen (skupaj 29,5 odstotka), sklad družine Haselsteiner (28,3 odstotka) ter podjetje MKAO Rasperia Trading Limited (27,8 odstotka). Slednje je registrirano na Cipru in ga obvladuje ruski poslovnež.
Deripaska, ki velja za tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina, se je 8. aprila 2022 znašel na seznamu petega svežnja evropskih sankcij, v maju pa so drugi delničarji na izredni skupščini odpoklicali člana nadzornega sveta, ki ga je imenovala Rasperia, in Rasperii preprečili glasovanje. Pri Strabagu kot razlog za izločitev Rasperie iz procesov odločanja navajajo "skladnost z evropskimi sankcijami proti Olegu Deripaski".
Že v marcu je Strabag zamrznil izplačila dividend Rasperii, kar je bil odziv na uvrstitev Deripaske na britanski seznam sankcioniranih oseb 10. marca 2022, nedolgo po začetku vojne v Ukrajini. Podjetje je takrat zaprlo svoje operacije v Rusiji, ki so sicer predstavljale manj kot odstotek prometa.
Deripaska je četrtinski delež v Strabagu kupil leta 2007 ob dogovoru z drugimi deležniki in nato pomagal podjetju vstopiti na ruski trg v času organizacije zimskih olimpijskih iger v Sočiju leta 2014 ter nepremičninskega buma v Moskvi. Strabag je eno največjih gradbenih podjetij v Evropi s 16 milijardami evrov prihodkov v 2021; med drugim sodelujejo tudi pri gradnji hitre železnice HS2 v Združenem kraljestvu.
Deripaska je ustanovitelj diverzificirane industrijske skupine Basic Elements s sedežem na britanskem otoku Jersey. Pod njenim okriljem je tudi koncern En+ Group, ki se ukvarja z zeleno energijo in kovinami. Skupina En+ je največji neodvisni proizvajalec hidroelektrične energije na svetu in ima kontrolni delež v podjetju Rusal, ki je največji proizvajalec aluminija izven Kitajske. Leta 2021 si je podjetje zadalo cilj postati ogljično nevtralno do leta 2050 in zmanjšati izpuste za 40 odstotkov do leta 2030, istega leta pa je njihove obrate za proizvodnjo aluminija skoraj v celoti že poganjala hidroelektrična energija. Poleg rudarstva in energije konglomerat Basic Elements vključuje tudi finančni sektor, proizvodnjo, gradbeništvo, kmetijstvo, upravljanje letališč itd.
Že v letu 2018 se je Deripaska znašel na seznamu sankcij ameriškega Urada za nadzor nad tujimi sredstvi (Office of Foreign Assets Control – OFAC, angl.). Z njim sta bila na seznam vključena tudi En+ Group in Rusal. Takratna uprava podjetja je zmanjšala Deripaskov delež, s čimer se je oligarh strinjal, ameriško finančno ministrstvo pa je nato omililo sankcije za En+ Group in Rusal.
Deripaska ima od takrat dalje v skupini 35 odstotkov delnic z glasovalno pravico in 44,95-odstotni lastniški delež, kar je največji dovoljen delež v dogovoru z ameriškimi oblastmi, sodeč po finančnih poročilih skupine.
Sankcije – tako v Združenih državah Amerike kot v Evropi – predpisujejo zamrznitev premoženja in prepoved potovanja posameznikom na seznamu. Kot določa drugi člen uredbe Sveta Evropske unije o sankcijah proti Ruski federaciji, osebam na seznamu sankcij "ne smejo biti neposredno ali posredno dana na razpolago ali v njihovo korist nikakršna finančna sredstva ali gospodarski viri".
Razlog za sankcioniranje Deripaske je glede na evropski seznam njegovo lastništvo ruskega industrijskega konglomerata Russian Machines, ki vključuje vojaško industrijsko družbo, ki je pomembna dobaviteljica orožja in vojaške opreme za rusko vojsko.
.webp){kind=icon}
