.webp){kind=icon}
Podnebne spremembe se že poznajo pri spremembah vremena v Sloveniji. Tako smo bili letos priča ekstremnim vročinskim valom in hudi suši, ki je prinesla požare, septembra pa so nas doleteli še nalivi, toča in poplave. Na Agenciji RS za okolje (ARSO) opozarjajo, da so ekstremni vremenski pojavi zelo nepredvidljivi in je težko govoriti o trendih. A vsaj na vroča in sušna poletja se bomo morali privaditi.
Letošnje vreme se zaradi zelo vročega poletja, ko dežja v večini Slovenije več tednov ni bilo na spregled, zdi ekstremno. Branko Gregorčič z ARSO opozarja, da je pri vremenskih ujmah težko govoriti o povprečju in ekstremih: "So leta, ki izstopajo, in sledijo jim leta, ki niso posebej vremensko burna, zato je o povprečju težko govoriti. Drži pa, da je bilo letošnje poletje drugo najtoplejše in marsikje tudi najbolj sušno v zgodovini meritev."
Najbolj vroče poletje smo beležili leta 2003. Letošnje se je od tistega razlikovalo po tem, da vsaj na severovzhodu države suša ni bila tako huda, še dodaja Gregorčič. Nato je septembra sledilo močno deževje s ponekod rekordno količino padavin, ki so prinesle tudi poplave.
Preberi še
Prometne nesreče in inflacija znižale dobiček Save
Zavarovalna skupina je v prvem polletju ustvarila 28,9 milijona evrov čistega dobička, tretjino manj kot v istem obdobju lani.
17.08.2022
Po prijavljeni škodi rekordno leto 2003, najmilejše pa 2011
Zavarovalnice poletne suše in jesenskih nalivov v letošnjih poslovnih rezultatih še niso zajele. Kljub temu so pri Zavarovalnici Triglav zabeležili porast škodnih zahtevkov: "Ocenjujemo, da škode, ki so nastale v množičnih škodnih dogodkih, na ravni skupine Triglav znašajo 21,6 milijona evrov. Majska in junijska neurja s točo so povzročila za 16,6 milijona evrov škode." Skoraj 22 milijonov ocenjene škode v prvi polovici leta precej odstopa od številk zadnjih let. V prvi polovici lanskega leta so zabeležili le šest, leta 2020 pa za 12 milijonov prijavljene škode.
Pri Zavarovalnici Triglav opažajo, da se število ekstremnih vremenskih pojavov v zadnjih letih povečuje: "Več je toče in viharjev, dogodki so intenzivnejši. Množični škodni dogodki, ki so posledica ekstremih vremenskih pojavov, imajo iz leta v leto drugačen vpliv na poslovni rezultat. Volatilnost je zelo visoka in ne opažamo trenda navzgor ali navzdol." Po podatkih Zavarovalnice Triglav je povprečna ocenjena vrednost škode od leta 2010 znašala 22 milijonov evrov; povprečje so torej letos že dosegli.
Graf vsote škodnih zahtevkov Zavarovalnice Triglav lahko primerjamo z grafom naravnih nesreč v kmetijstvu. Izstopa leto 2003, ko je bilo predvsem zaradi suše pristojnim državnim organom prijavljenih za več kot 130 milijonov evrov škode. Tudi v letih 2013 in 2017 se je znesek povzpel čez sto milijonov evrov, nasprotno pa je bilo v zadnjih 20 letih najbolj mirno leto 2011. Takrat je bilo skupaj prijavljenih le za sedem milijonov evrov škode.
Pri zavarovalnici Merkur večjega odstopanja v zadnjih letih ne opažajo: "Dogajanje v poletnih mesecih je bilo podobno vsakoletnemu, neurja in toče so stalnica v vročem delu leta že 20 let. Letošnje leto ni bilo nič posebnega." Na zavarovalnico suša ne vpliva neposredno, ker ne ponujajo kmetijskih zavarovanj. V prvih treh četrtinah letošnjega leta so prejeti škodni zahtevki podobni povprečju zadnjih let.
Dražje pozavarovanje bo prineslo višje zavarovalne premije
Zavarovalnice se pred vplivi vremenskih ujm na svoje poslovanje zaščitijo s pozavarovanjem. Pri zavarovalnici Merkur ocenjujejo, da se bodo ekstremne vremenske razmere vseeno poznale tudi pri njih. "Zaradi vremenskih sprememb se dogajajo premiki na svetovnem zavarovalniškem in pozavarovalniškem trgu. To bo vplivalo na cene pozavarovanj; posledično pričakujemo, da se bodo ti učinki prenesli tudi k nam," pojasnjujejo za Bloomberg Adria. Učinki se bodo poznali tudi v žepih zavarovancev, saj se bodo z naraščanjem pozavarovalnih premij podražile tudi zavarovalne.
Tudi Branko Gregorčič z ARSO meni, da se bomo morali sprijazniti z drugačnim, bolj nihajnim podnebjem: "Opažamo porast števila in intenzitete vročinskih valov, ob tem pa tudi porast števila močnih krajevnih nalivov. Zelo verjetno se bomo na bolj vroča poletja morali privaditi; vsa najtoplejša poletja v Sloveniji so iz tega tisočletja."
Svoje poslovanje bodo zato vremenu morale prilagoditi tudi zavarovalnice.
