Petina računov v Sloveniji se poravnava z zamudo

Plačilna disciplina se je po epidemiji kljub podaljšanim plačilnim rokom poslabšala, zdaj pa olje na ogenj priliva še energetska kriza. Podjetja v Evropi so kot glavni razlog za slabo plačilno disciplino navedla likvidnostne težave svojih strank, kar posledično vpliva na likvidnost v celotni verigi, kaže raziskava skupine EOS, ki se ukvarja z upravljanjem terjatev.

"To pri vsakem petem podjetju povzroča strah za obstoj," je ob tem opozorila direktorica podjetja EOS KSI Natalija Zupan. Kot pravi, so bile glavne posledice zamud in zaostankov pri plačilih za evropska podjetja lastne likvidnostne težave in manjši dobiček. Približno tretjina podjetij je morala zaradi tega zmanjšati naložbe in zvišati cene.

"Zato podjetja zelo pesimistično gledajo na prihodnost," dodaja Zupan. Stanje je bilo pred tremi leti po njenih besedah boljše, saj je dobra petina anketiranih podjetij še menila, da se bodo plačilne prakse izboljšale, medtem ko jih sedaj slaba četrtina meni, da se bodo še poslabšale. Na Danskem, Slovaškem, Češkem, v Švici, Sloveniji in Bolgariji so napovedi v primerjavi z letom 2019 še posebej pesimistične.

Fizične osebe v Evropi račune plačajo v povprečju z 19-dnevno zamudo. Primerjalno je bilo leta 2019 16 odstotkov računov fizičnih oseb plačanih z zamudo ali sploh ne, v zdajšnji raziskavi pa ugotavljajo, da je že takšnih že petina računov.

Podjetja v Sloveniji izboljšala plačilne navade

Plačilne navade slovenskih poslovnih kupcev so se izboljšale, saj so se zamude skrajšale za 12 dni, višji je tudi delež pravočasno plačanih računov. "Pri potrošnikih je slika drugačna, saj imajo daljše roke plačil, poleg tega pa je delež zamud glede na leto 2019 zrasel za deset odstotnih točk," ocenjuje Zupan. V povprečju je petina računov v Sloveniji poravnana z zamudo.

Raziskava je bila narejena v začetku leta; kaj pa se dogaja zdaj? "Pri slovenskih podjetjih bode v oči izrazit pesimizem, saj 36 odstotkov podjetij v naslednjih dveh letih pričakuje izrazito poslabšanje plačilnih navad. V Evropi je takih le četrtina," odgovarja sogovornica. Med razlogi za zamude v letošnjem letu našteva izkoriščanje dobaviteljskega kredita in ozka grla na strani kadrov, kar prispeva k slabšem toku plačil. V obdobju pandemije se je v vsakem tretjem podjetju v Evropi povečala delovna obremenitev pri upravljanju terjatev.

"Ravno zato vse več podjetij pri izterjavi neplačanih obveznosti sodeluje z zunanjimi ponudniki storitev upravljanja terjatev," pojasnjuje Zupan.

V raziskavi je bilo opravljenih 3.200 intervjujev. Izvedena je bila v 16 evropskih državah: v Sloveniji, Nemčiji, Združenem kraljestvu, Španiji, Franciji, Belgiji, Švici, Romuniji, Bolgariji, Grčiji, na Danskem, Češkem, Slovaškem, Hrvaškem, Madžarskem in Poljskem. V vsaki državi so med 4. marcem in 19. aprilom 2022 opravili 200 intervjujev.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar