Nvidia - od neslavnega začetka in fijaska do najpomembnejšega AI igralca

Nvidia je danes sinonim za tehnološko moč na področju grafičnih procesorjev (GPU) in umetne inteligence (AI) ter dokaz, da se inovacije, ustvarjalnost, vztrajnost in premikanje mej brezpogojno izplačajo – a začetek je bil turbulenten in razmeroma skromen. Podjetje so leta 1993 ustanovili trije inženirji v restavraciji hitre prehrane Denny’s v Kaliforniji – Jensen Huang, rojen na Tajvanu, ki je že delal kot direktor v podjetju za proizvodnjo čipov, ter ameriška inženirja Chris Malachowsky in Curtis Priem. Skupaj so vložili 40.000 dolarjev, kar bi danes znašalo približno 90.000 dolarjev.

A podjetje je že konec devetdesetih let stalo na robu propada – čip, ki so ga razvijali za podjetje Sega, ni izpolnil pričakovanj, množična odpuščanja in finančna negotovost pa so ogrožali obstanek. V tistem trenutku je Huang, današnji izvršni direktor, sprejel odločitev, ki je za vedno zaznamovala usodo prvega svetovnega podjetja, vrednega pet tisoč milijard dolarjev.

Sega – rešitev, ki je spremenila vse

Sredi krize je Nvidia razvijala GPU čip za Sego, vmes pa je Microsoft lansiral standard DirectX, zaradi katerega je Nvidiin projekt postal zastarel. Huang se je znašel pred dilemo – če bi nadaljeval projekt, bi podjetje čez dve leti tehnološko propadlo; če bi ga ustavil, zaposleni ne bi prejeli plač.

Huang se je odločil za neobičajen korak: japonskemu podjetju za videoigre je predlagal prekinitev pogodbe, a je zahteval celotno izplačilo petih milijonov dolarjev za že opravljeno delo. Sega je predlog sprejela, kar je Nvidii omogočilo finančno preživetje in nadaljnji razvoj tehnologij. To ni bila le kratkoročna rešitev, temveč strateška podlaga za prihodnje uspehe.

Investicijsko podjetje Sequoia Capital je kmalu zatem vložilo 2,5 milijona dolarjev, kar je zagotovilo svež kapital za razvoj izdelkov in poslovanje ter omogočilo, da je Nvidia leta 1999 vstopila na borzo in lansirala GeForce 256.

GeForce 256 in začetek GPU revolucije

Nvidia je leta 1999 predstavila GeForce 256, prvi GPU, ki je grafiko zares spremenil v zmogljiv procesor za 3D-upodobitve. Konkurenti tempu niso zmogli slediti – podjetja, kot je bilo 3dfx (ustanovljeno leta 1994 v Kaliforniji), ki so takrat prevladovala na trgu, so praktično čez noč izginila.

GeForce 256 ni bil le izdelek, temveč simbol vizije in inovacije. Imel je integriran sistem transform & lighting engine, ki je omogočal zapletene grafične operacije, za katere je bilo prej potrebno posebno strojno pospeševanje. GeForce je tako postavil temelje sodobnim računalniškim igram, spodbudil razvoj vizualnih simulacij in grafičnih aplikacij ter odprl pot uporabi GPU-jev v znanstvenih simulacijah in umetni inteligenci.

Strategija Nvidie je bila jasna – cilj ni bil le izdelati strojno opremo, ampak tudi postaviti standarde, ki jih konkurenca težko preseže.

Bloomberg

 

CUDA in priprave za AI še preden je postal hit

Že leta 2006 – torej skoraj dve desetletji nazaj – je Jensen Huang začel razvoj platforme CUDA, infrastrukture, ki je GPU-je spremenila v orodje za učenje modelov umetne inteligence. Namesto da bi čakal, da Nvidia "skoči" v nov trend, je Huang želel, da ga sama ustvari.

Umetna inteligenca tedaj še ni bila glavna tema, a Huang je prepoznal njen potencial. Ko se je leta 2012 pojavil AlexNet, je imela Nvidia že pripravljeno infrastrukturo za učenje nevronskih mrež. Medtem ko so konkurenti še iskali rešitve, je Nvidia postala osrednji steber globalnega AI ekosistema.

CUDA je podjetju omogočila ne le prevlado na področju strojne opreme, temveč tudi oblikovanje celotnega programskega ekosistema, s čimer so njeni čipi postali zlati standard za treniranje umetne inteligence.

Nvidia med ZDA in Kitajsko

V zadnjih nekaj letih je poleg tehnološkega napredka postal očiten tudi geopolitični pomen Nvidie. Njeni napredni AI-čipi niso več zgolj tehnologija – temveč strateški instrument v globalni igri moči.

Združene države Amerike uporabljajo Nvidiine izdelke kot ključni steber tehnološke prevlade, zlasti v odnosu do Kitajske, kjer je pritisk na nadzor nad naprednimi tehnologijami vse večji.

ZDA zahtevajo posebna dovoljenja za izvoz najnaprednejših AI-čipov A100 in H100 na Kitajsko in v Rusijo, hkrati pa skušajo uravnotežiti komercialne interese in nacionalno varnost. Nvidia mora s svojo infrastrukturo delovati v tem omejenem prostoru, optimizirati distribucijo in izdelke tako, da izpolnjuje regulativne zahteve, in hkrati ostati konkurenčna.

Kljub napetim odnosom med Washingtonom in Pekingom ter izvoznim omejitvam ključnih tehnologij je Nvidia letos poleti znova prejela odobritev ZDA za prodajo svojih čipov H20 na Kitajsko. S tem je pokazala redko sposobnost preživetja v okolju, kjer politika pogosto narekuje poslovanje. Trumpova administracija v Nvidii očitno vidi ne le močno tehnološko podjetje, temveč tudi strateški adut – tehnološkega prvaka, ki hkrati krepi ameriško tehnološko suverenost in blaži napetosti prek gospodarske soodvisnosti.

Tudi Evropska unija uvaja nadzor izvoza "dvojne rabe" tehnologij, vključno s polprevodniki in orodji za njihovo proizvodnjo, medtem ko Japonska in druge azijske države sprejemajo omejitve za napredno opremo in AI-strojno opremo. Nvidia je uspela ovire pretvoriti v konkurenčno prednost, saj je izkoristila regulativni okvir za zagotavljanje trajnostne rasti in stabilnega globalnega položaja, medtem ko številni konkurenti obtičijo v mreži sankcij in omejitev.

Poslovni rezultati govorijo zase

V zadnjih nekaj četrtletjih je Nvidia ena najbolj spremljanih družb na svetovnem kapitalskem trgu, saj so njene delnice v samo treh letih dosegle štirimestno rast (več sto odstotkov). Kombinacija finančnih in političnih dejavnikov, skupaj z vodilno vlogo v svetu, ki vse odločneje stopa po poti umetne inteligence (AI), je Nvidio postavila v zavidljiv položaj – številni vlagatelji kupujejo njene delnice sredi AI-buma, pogosto se pri tem ne sprašujejo (dovolj), ali so delnice morda precenjene.

Vse to se dogaja v času, ko svetovna podjetja množično vlagajo v AI, zavestno znižujejo vrednost svojih delnic, saj med vlagatelji vlada določena skepsa glede morebitnega poka balona. Kljub temu se nobeno od "veličastnih sedem" ne odreka divji vožnji z AI-vlakom, medtem ko je Nvidia strojevodja, ki pelje tako hitro, da skorajda ne ustavlja na nepotrebnih postajah.

Analitiki Bloomberg Adria trenutno menijo, da Nvidie ne bi mogel prizadeti "dot-com" balon, in da vlagatelji – kljub visokim cenam – ne precenjujejo najvrednejšega podjetja na svetu.

Če bi Nvidio primerjali s Ciscom, tedanjim herojem "internetnega buma", je treba poudariti eno ključno razliko, ki utemeljuje takšno stališče analitikov – rast prihodkov. Cisco je med letoma 1998 in 2001 dosegal povprečno letno rast prihodkov (CAGR) 25 odstotkov, medtem ko je pri Nvidii CAGR rast prihodkov od leta 2023 do danes 57 odstotkov. Nvidia iz leta v leto krepi svojo dobičkonosnost – iz dobičkovne marže 49 odstotkov v poslovnem letu 2023 je že naslednje leto dosegla 55 odstotkov, medtem ko je cilj za leto 2025 dobiček 110 milijard ameriških dolarjev ob marži 53 odstotkov.

Pri Ciscu je na primer marža okoli 20 odstotkov ostala nespremenjena – kljub temu, da sta od takrat minili že več kot dve desetletji.

Vsa te leta preživetja, inovacij in strateške odpornosti se zdaj odražajo v finančnih kazalnikih. Nvidia ima P/E razmerje 57, kar odraža pričakovanja vlagateljev, da bo podjetje še naprej raslo in dominiralo na trgu GPU in AI infrastrukture. Da bi razumeli, kaj visok P/E v resnici pomeni in ali je Nvidia precenjena ali upravičeno ovrednotena, je najprej treba pojasniti, kaj so multiplikatorji in kako delujejo.

Visok P/E ni zgolj številka – je projekcija prihodnosti. Vlagatelji plačajo ceno danes za pričakovane zaslužke v prihodnjih letih, močne finančne osnove podjetja, vključno z neto dobičkonosnimi maržami nad 50 odstotkov in pomembnimi gotovinskimi rezervami, pa to projekcijo upravičujejo. Trg je pripravljen plačati veliko za prihodnjo rast – kar je hkrati potrditev in opozorilo. Če se rast upočasni, lahko kljub dobrim rezultatom vrednost delnic hitro pade.

Trenutno Nvidii najbolj koristi ogromno povpraševanje po grafičnih procesorjih Blackwell, kar je privedlo do impozantnih šest milijonov dostavljenih enot v zadnjem letu. Blackwell ploščice so osnovni material, na katerega se vgravirajo čipi (uporabljeni v številnih industrijah), in te ploščice zdaj podirajo vse rekorde. Oktobra je bilo objavljeno, da se prvi Blackwellovi čipi zdaj proizvajajo tudi v Arizoni (prej so bili izdelani izključno na Tajvanu), kar dodatno krepi odpornost dobavne verige.

Zakaj Nvidia ni zgolj evforična zgodba

Nvidijina rast ni samo mrtva črka na papirju, ampak je podprta z zelo konkretnimi finančnimi rezultati. Prihodki so se z okoli 16,7 milijarde ameriških dolarjev v fiskalnem letu 2021 povzpeli na več kot 60 milijard v fiskalnem letu 2025 – skoraj štirikratno povečanje.

Neto dobiček se je povzpel z okoli 4,3 milijarde dolarjev na več kot 29 milijard dolarjev, kar pomeni okoli 570-odstotno rast. Bruto marža je narasla s 64 na več kot 75 odstotkov, kar je izjemno visoko za strojno (hardware) industrijo. Operativni denarni tok raste enako hitro kot dobiček, kar omogoča podjetju, da financira razvoj z lastnimi sredstvi – brez zadolževanja.

Z drugimi besedami, Nvidijin rast ima trdne temelje – ni "napihnjena" izključno s tržnimi pričakovanji, kot je bilo pri dot-com podjetjih na začetku 2000-ih.

Če pogledamo dominacijo na področju AI infrastrukture, Nvidia obvladuje okoli 80 odstotkov trga GPU-jev za umetno inteligenco. Njeni čipi so postali osnovna komponenta AI infrastrukture – od OpenAI-jevega strežnika do oblačnih storitev Amazona, Microsofta in Googla. Poleg tega je Nvidijin CUDA programski ekosistem postal industrijski standard: skoraj vsi AI modeli so optimizirani za delo z njenimi čipi.

To pomeni, da morajo konkurenti (AMD, Intel, Huawei) ne le doseči hardversko raven, ampak tudi razbiti "zaprti ekosistem", ki ga Nvidia gradi že več let.