.webp){kind=icon}
Turško gospodarstvo se bori z najvišjo inflacijo v 24 letih. Maja je presegla 78 odstotkov. Cene hrane so se v zadnjem letu skoraj podvojile; povišale so se za 93,9 odstotka. Cene prevozov so se zvišale za 123 odstotkov. Cene pri proizvajalcih so se v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za okoli 138 odstotkov. Nepremičnine so se v zadnjem letu podražile za 75 odstotkov. Turško gospodarstvo je preživljalo burne čase, še preden je Rusija napadlo Ukrajino. Vojna v Ukrajini pa je dodatno prizadela turško gospodarstvo in ga pahnila v recesijo. Ukrepi vlade, da bi krizo preprečili ali omilili, so bili neuspešni.
Turčija je v preteklih letih uživala obdobje visoke rasti. V zadnjih letih predsednik Recep Tayyip Erdogan kljub naraščajoči inflaciji nasprotuje višanju obrestnih mer. Centralni banki, ki po oceni analitikov ni neodvisna, je v 2020 in 2021 večkrat zaukazal, naj zniža obrestne mere. Guvernerji centralne banke, ki so izrazili nasprotovanje takšnim ukrepom, so bili odpuščeni. Januarja je delo izgubil tudi direktor državnega statističnega urada.
Posledica je strmoglavljenje turške lire in posledično veliko nižja kupna moč prebivalstva. V Turčiji so minimalno plačo januarja zvišali za 50,5 odstotka, vendar povišanje ni uspelo slediti inflaciji, kar pomeni, da delavci zaslužijo manj in so vedno na slabšem. Kot je stanje opisal Baran Gunes, je življenje v Turčiji težko.
Preberi še
Erdoğanov boj z mlini na veter: Inflacija v Turčiji prek 78 odstotkov
Turški predsednik je že septembra opustil pravilnik in centralni banki ukazal, naj namesto višanja začne nižati obrestne mere.
05.07.2022
Kako z višjimi cenami shaja prebivalstvo
''Če upoštevam, da večina zaposlenih prejema minimalno plačo, v okolju tako visoke inflacije težko preživijo. Če primerjam cene hrane, prevoza, bencina in ostalih življenjskih potrebščin, so se v večini mest potrojile,'' pravi sogovornik za Bloomberg Adria. "Povprečen prebivalec si v primerjavi z lanskim letom ne more več privoščiti obiska kinematografov ali drugih dejavnosti.''
''Pomembne so tudi najemnine in cene nepremičnin. V primerjavi s prejšnjimi leti so letos vse najemnine tako visoke, da si ljudje ne morejo privoščiti najema novega stanovanja. Zato so najemodajalci začeli vlagati tožbe proti najemnikom. Danes je skoraj polovica primerov na sodiščih tožb za deložacijo. Povprečen prebivalec ne more niti sanjati o nakupu novega stanovanja.''
Kaj bi morala početi vlada?
''Turčiji vlada en človek, ki je krivec za trenutno stanje. Razumni ljudje vedo, da ta vlada ni sposobna rešiti nobenih problemov in da so edina rešitev za to gospodarsko krizo poštene volitve. Tudi ekonomisti v vladajoči stranki priznavajo, da trenutni ekonomski prijemi niso pravi. Prav ti ukrepi so krivi za trenutno stanje; takoj bi morali zvišati obrestne mere. Predsednik pa kaže na Koran in pravi, da je njegova dolžnost znižati obrestne mere. On in njegova vlada sta vzrok za gospodarsko stanje,'' ocenjuje Gunes.
Kaj počno slovenska podjetja?
Turčija je velik in nepredvidljiv trg. Kako se soočajo s trenutno situacijo, smo povprašali ponudnika poslovnih programov Saop, kjer so zapisali, da so podjetje v Turčiji že pred leti zaprli zaradi takratne politično nestabilne situacije. ''Tako se v tujini trenutno posvečamo le srbskemu in hrvaškemu trgu.''
Kako v Turčiji posluje SIJ
''Turški trg je v primežu monetarne politike njihove centralne banke, ki z nedavnimi ukrepi pri obrestnih merah inflacijo še dodatno povečuje, kar se odraža z zmanjšanjem gospodarskih aktivnosti,'' je situacijo za Bloomberg Adria opisal predsednik uprave Slovenske industrije jekla (SIJ) Tibor Šimonka. "Trenutno naši turški kupci naročajo predvsem specifična jekla in sprejemajo višje prodajne cene, imajo pa tudi še nekaj starih zalog.''
Kot dodaja, zaradi razmer niso prilagajali poslovanja. ''Turški trg v celotni strukturi prodaje Skupine SIJ ne predstavlja velikega deleža. V lanskem letu smo na turški trg izvozili za 13,5 milijona evrov jeklarskih izdelkov, v prvi polovici letošnjega pa za 8 milijonov evrov. Poslovanja nismo posebej prilagajali, saj na turškem trgu s kupci poslujemo v evrih oziroma dolarjih in nismo izpostavljeni valutnim tveganjem.''
Podražitve sicer po njegovih besedah občutijo. ''Poleg velikih nihanj nabavnih cen ključnih surovin, kot so ferolegure in jekleni odpadek, so nas najbolj prizadele podražitve energentov in električne energije, ki so glavni strošek za proizvodnjo naših produktov in nam zaradi negotove prihodnosti glede cen in razpoložljivosti predstavljajo največji izziv poleg negotovosti zaradi vojne v Ukrajini. Občutno dražje energente in surovine, predvsem legure, uravnavamo v dogovoru s kupci prek energetskega in legirnega dodatka. Naši tržniki redno komunicirajo s kupci in dnevno spremljajo tržno dogajanje, da lahko tako skupaj poiščemo obojestransko ugodno rešitev.''
V Skupini SIJ na turškem trgu ponujajo orodna jekla, jeklo za poboljšanje v palicah, industrijske nože in valje ter debelo nerjavno in specialno pločevino. Kako se gibljejo cene proizvodov? ''Tržne cene se gibljejo zelo primerljivo z evropskim trgom, vendar je zaradi močne prisotnosti kitajskih in indijskih proizvajalcev jekla na turškem trgu na splošno raven tržnih cen jekla nižja od evropske. Tako so na primer prodajne cene nerjavne pločevine in orodnih jekel nižje od evropskih od pet do deset odstotkov.''
''Turški trg je razvijajoči se trg, kjer ima konkurenčnost z vidika prodajne cene najpomembnejšo vlogo pri pridobitvi novih poslov oziroma kupčevi izbiri dobavitelja. Skupina SIJ se osredotoča predvsem na trge, kjer lahko prodamo izdelke z visoko dodano vrednostjo, zato je za nas turški trg zanimiv predvsem v segmentu jekel s posebnimi zahtevami v tržnih nišah in ne toliko v segmentu komercialnih masovnih jekel, kjer je nakupni motiv zgolj konkurenčna prodajna cena,'' pojasnjuje Šimonka.
Trgovina s Turčijo
Slovenija je na lestvici uvoznic v Turčijo na 62. mestu. Preteklo leto so slovenska podjetja v Turčijo izvozila za 348,6 milijona evrov izdelkov. Na drugi strani je Slovenija za Turčijo 27. trgovinska partnerica. Turška podjetja so v Slovenijo uvozila za 791,2 milijona evrov izdelkov, kažejo podatki Izvoznega okna. Slovenija s Turčijo že leta beleži primanjkljaj v trgovinski bilanci. Največji je bil v predkriznem letu 2019, ko je dosegel 598 milijonov evrov.
Desetino izvoza oziroma 35,5 milijona evrov so v 2021 predstavljali stroji, mehanske naprave in njihovi deli. Sledijo električni stroji in oprema, ki so bili izvoženi v vrednosti 34,5 milijona evrov. Med najpogosteje izvoženimi skupinami proizvodov sta tudi jeklo in železo, ki so ju izvozili v vrednosti 32,3 milijona evrov.
