Inflacija v Turčiji je ušla izpod nadzora; junija je presegla 78 odstotkov. Že tako visoke cene življenjskih potrebščin še naprej naraščajo. Junija so se na medletni ravni zvišale za 78,6 odstotka, je sporočil turški statistični urad.
To je najvišja stopnja inflacije v zadnjih dveh desetletjih. Pretekli mesec je bila inflacija 73,5-odstotna. Na mesečni ravni so se cene življenjskih potrebščin junija zvišale za skoraj pet odstotkov.
Cene hrane so se v zadnjem letu skoraj podvojile. Cene prevozov so se zvišale za 123 odstotkov. Cene pri proizvajalcih so se v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišale za okoli 138 odstotkov. Mesec pred tem je bila njihova medletna rast 132-odstotna. Cene pri proizvajalcih na življenjske stroške potrošnikov vplivajo s časovnim zamikom.
Inflacijo v Turčiji poganja več dejavnikov. Zaradi težav v mednarodnih dobavnih verigah so dražji polproizvodi. Tako kot v drugih državah tudi v Turčiji zaradi ruske vojne v Ukrajini rastejo cene energije in surovin.
Turško gospodarstvo je izpostavljeno enakim silam inflacije kot gospodarstva drugih držav, vendar je nekonvencionalna monetarna politika predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana zanetila krizo. Devalvirana lira je poleg tega konkretno podražila uvoz blaga.
Šibka turška lira že nekaj časa dodatno pospešuje rast cen. Ob tem so se na svetovnem trgu podražile še surovine. Država je v težki gospodarski situaciji, ki se odraža v visoki brezposelnosti. Padec vrednosti lire je sprožil nižanje obrestnih mer, zaradi česar je država manj zanimiva za vlagatelje. Predsednik Erdoğan se opisuje kot sovražnika obrestnih mer. Z nizkimi obrestnimi merami želi tako spodbuditi kredite in naložbe. Ob tem ne gre pozabiti, da bodo prihodnje leto v Turčiji predsedniške volitve.
Nad inflacijo z nižanjem obrestne mere …
Turški predsednik je že septembra opustil pravilnik in zaukazal turški centralni banki, naj namesto višanja začne nižati obrestne mere. Medtem ko največje centralne banke v želji, da bi ohladile povpraševanje in ukrotile inflacijo, višajo obrestne mere ter s tem stroške zadolževanja, Turčija počne ravno nasprotno.
Ključna obrestna mera od decembra ostaja nespremenjena, in sicer pri 14 odstotkih. Erdogan svojo monetarno politiko brani in trdi, da bo nižanje obrestnih mer upočasnilo inflacijo ter spodbudilo proizvodnjo in izvoz. Za gospodarske težave države krivi tuje vmešavanje.
… nižanjem davkov in subvencijami
Turški gospodarski minister Nureddin Nebati je v ponedeljkovem tvitu zapisal, da je "vztrajno visoko zvišanje svetovnih cen surovin, zlasti energije in kmetijskih proizvodov," spodbudilo junijsko inflacijo. Sporočil je še, da vlada sprejema ukrepe, da bi zaščitila ljudi pred visokimi cenami.
Med temi ukrepi sta nižanje davkov in zagotavljanje subvencij. Erdoğan je pretekli teden poleg tega napovedal, da bo vlada še ta mesec zvišala minimalno plačo za 30 odstotkov, da bi delavcem pomagala pri naraščajočih stroških. V Turčiji so minimalno plačo že januarja zvišali za 50,5 odstotka.
.webp){kind=icon}
