Industrija kanabisa: Legalizacija v Nemčiji kot model za Slovenijo?

Nemška vlada je avgusta sprejela nov zakon, ki liberalizira uporabo konoplje, kar evropska podjetja v tej industriji vidijo kot znanilec zakonodajnih sprememb tudi v drugih državah in s tem rast sektorja. V Sloveniji je medtem na političnem dnevnem redu le legalizacija v medicinske namene.

"Vemo, da če bo Nemčija v naslednjih tednih in mesecih naredila, kar si je zadala, ji bo Evropa sledila. Nemčija je kot najstarejši brat v Evropi, manjše države se zgledujejo po njej. Zato menim, da ne gre podcenjevati nemških naporov za dekriminalizacijo, legalizacijo in modernizacijo politike glede kanabisa," je za Bloomberg Adria dejal Alex Rogers, ustanovitelj mednarodne poslovne konference o kanabisu (International Cannabis Business Conference – ICBC), ki je pretekli konec tedna potekala na Bledu.

Po njegovi oceni bi bil ob vseevropski legalizaciji – bodisi v vsaki državi posebej bodisi na ravni EU – trg kanabisa v Evropi primerljiv z ameriškim, ki bo po napovedih Statiste letos ustvaril okoli  33 milijard dolarjev prihodkov. Čez lužo je legalni kanabis postal sedma največja surovina glede na delež v bruto domačem proizvodu (BDP), pravi v Sloveniji živeči Američan.

ICBC

 

Evropski trg šteje okoli 400 milijonov ljudi in bi bil do leta 2028 lahko vreden 10 milijard dolarjev. Od tega pet milijard dolarjev odtehta samo pridelava rastline, preostalo pa so dodatne priložnosti, pri katerih podjetja ustvarjajo dodano vrednost, ne da bi gojili in prodajali lasten kanabis. "Sam sem v zadnjih 15 letih ustvaril dve takšni podjetji z večmilijonskimi prihodki: eno največjih klinik z medicinsko konopljo v ZDA in organizacijo te konference," je dejal Rogers.

"Kadar so stvari, ki se dogajajo v realnem življenju, legalizirane, imaš možnost nadzora tako pri proizvodnji kot pri potrošnji. Lahko si zakrivamo oči in se pretvarjamo, da se izdelki s THC ne uporabljajo, a to se dogaja. Zato bi bilo bolje, da država to regulira in prek tega ustvarja prihodke, ki jih lahko usmeri v področja z javnim interesom," pa meni podžupan Mestne občine Ljubljana in nekdanji minister za javno upravo Boštjan Koritnik.

Slovenija po poti Nemčije

Po novem zakonu o konoplji v Nemčiji bo posameznik lahko doma gojil do tri rastline, posedoval do 25 gramov konoplje in se včlanil v tako imenovane 'družabne klube', v katerih bo do 500 članov lahko skupnostno gojilo konopljo za lastne potrebe pod nadzorom državnih organov. Zakon predvideva tudi vzpostavitev pilotnih projektov, ki bodo preizkušali modele komercialne dejavnosti za rekreativno rabo pri odraslih. Poleg Nemčije podobne pilotne projekte pripravljajo tudi v Švici, na Češkem in Nizozemskem.

Zakon je skozi vladni kabinet prišel v omiljeni različici, ki se je ustavila pred polno legalizacijo rekreativne rabe. Razlog je nasprotovanje Evropske komisije, ki zahteva skladnost z evropskimi zakoni o narkotikih, je na konferenci dejal osrednji govorec, nemški odvetnik za farmacevtsko področje Peter Homberg, ki je postopek legalizacije v Nemčiji spremljal kot strokovni medijski komentator.

Bloomberg

 

"Slovenija bi morala slediti poti Nemčije, vsaj do neke mere," meni Rogers. "Verjamemo, da je model pilotnih projektov dobra smer tudi za Slovenijo."

Organizator konference je opozoril na lekcije iz Združenih držav Amerike (ZDA), kjer je kanabis legaliziran v nekaterih zveznih državah. V zveznih državah, kot so Kolorado, Kalifornija in Oregon, se kaže, da konoplja poleg potencialnih zdravstvenih učinkov lahko tudi ustvarja prihodke za državo in gospodarstvo. "Videli smo politike, ki so bili strogo proti kanabisu, v dveh letih pa smo zanje prirejali zabave za zbiranje sredstev (fundraisers)," pravi, saj se ti politiki odzivajo na javno mnenje, ki je kanabisu vedno bolj naklonjeno.

V Koloradu, kjer so medicinsko konopljo legalizirali leta 2000, rekreativno uporabo pa leta 2012, vse bolj razburja razširjena uporaba izvlečkov kanabisa z zelo veliko vsebnostjo sestavine THC, zlasti med mladostniki. Razmah takšnih izdelkov je spodbudila prav legalizacija, zato oblasti zdaj razmišljajo tudi o nekaterih omejitvah pri dostopu.

Rogers, ki je pomagal legalizirati kanabis v treh različnih jurisdikcijah – v Kaliforniji, Oregonu in Nemčiji – pravi, da gre v vsakem primeru za drugačne postopke in birokracijo, najlažje za evropsko industrijo kanabisa pa bi bilo, če bi EU politiko glede kanabisa harmonizirala.

Vlada za medicinsko konopljo

Vlada pod vodstvom premiera Roberta Goloba se je v koalicijski pogodbi zavezala urediti področje medicinske konoplje, čeprav časovnica še ni znana, medtem ko legalizacije za rekreativne namene za zdaj še ni v načrtu.

"Vlada se je v koalicijskem programu zavezala, da želi pravno urediti to področje, vzor pa nam bodo moderni evropski standardi," je za Bloomberg Adria dejala sekretarka za zdravstvo v kabinetu predsednika vlade Metka Paragi. "Preučiti moramo potrebne družbene vidike in posledice rabe konoplje na posameznika, in sicer glede javne varnosti, varovanja zdravja in zaščite ranljivih skupin."

ICBC

 

Regulacija je po njenem mnenju nujna tudi zaradi pozitivnega javnega mnenja in široke medicinske uporabe, ki jo trenutno v veliki meri zagotavlja črni trg. Približno 80 odstotkov onkoloških bolnikov se zdravi s konopljo, pravi Paragi. Zdravniki sicer lahko predpišejo beli recept za sintetične kanabinoide, toda pacienti, ki so na črnem trgu našli izvlečke celotne rastline, te pogosto zavračajo, ker niso tako učinkoviti, in se vračajo na črni trg.

Pri medicinski konoplji gre za izvleček, ki vključuje vse različne učinkovine v rastlini konoplje. Uporaba izoliranih terapevtskih kanabinoidov je nekaj drugega, saj gre za posamezne učinkovine, nam je pojasnila Tamara Lah Turnšek, biokemičarka na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Toda farmacija ima za svoje kontrolirane klinične študije raje posamezne izolirane učinkovine kot dejansko medicinsko konopljo, ki je zmes vseh učinkovin, še pravi.

Raziskave zadnjih let so ugotovile, da poleg poznanih učinkovin THC in CBD rastlina kanabis vsebuje tudi številne druge sestavine s potencialno terapevtsko vrednostjo, kot je CBG. "Najprej je pomembna dekriminalizacija. Samo ena sestavina v kanabisu (THC) je psihotropna, vse druge so zdravilne. In prav zaradi te ene učinkovine je bil kanabis ožigosan kot droga," pravi Lah Turnšek.

ICBC

 

Evropski trg medicinske konoplje v zadnjih letih raste in naj bi letos dosegel 516 milijonov evrov prihodkov, sodeč po zadnjem poročilu o evropski industriji kanabisa (European Cannabis Report), ki ga pripravlja družba Prohibition Partners.

Zadržana stroka in uporaba na skrivaj

Sproščanje omejitev za medicinsko konopljo je v preteklosti pri nas že naletelo na odpor nekaterih uglednih strokovnih inštitucij, pravi Paragi, po mnenju Lah Turnšek pa ta odpor še vztraja. "Ljudje, ki jih leta in leta poznamo na NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje) in JAZMP (Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke), so izrazito nedovzetni za diskusijo o tem, čeprav smo poskušali večkrat," je dejala Lah Turnšek.

V Sloveniji legalizacijo konoplje v medicinske namene podpira okoli 80 odstotkov ljudi, medtem ko je 40 odstotkov ljudi že poskusilo kanabis, pravi Paragi. Pri rekreativni rabi pa je vendarle treba postopati počasneje, meni, saj se kanabisa drži stigma, ki povzroča strah pri javnosti, zdravniki pa so zadržani pri predpisovanju kanabisa bolnikom.

Rogers prav tako opaža, da se uporabe konoplje v Sloveniji drži stigma, zato ljudje uporabo neradi priznajo. "Veliko Slovencev je 'v omari' glede kanabisa. Kadijo ga, a nočejo tega obešati na veliki zvon. Od koder prihajam, je to bolj normalizirano, podobno kot alkohol. V Oregonu je celo destrigmatizirano in kul," pravi.

Tržne priložnosti kanabisa

Po mnenju Rogersa bi se Slovenija lahko pozicionirala kot središče za razvoj in raziskave na področju kanabisa, čeprav Lah Turnšek opozarja na nepripravljenost stroke za sproščanje strogih pravil. "Znanstvene raziskave v svetu naraščajo eksponentno, pri nas žal ne, ker je kanabis še vedno prepoznan kot droga," pravi.

V Sloveniji se je razvil trg izdelkov z učinkovino CBD, ki v nasprotju z bolj poznanim THC ni psihoaktivna. Pri nas je mogoče najti mnogo kapljic, smole, izvlečkov, prehranskih dopolnil ali kozmetike na osnovi CBD, po številu ponudnikov na prebivalca pa smo nemara celo v svetovnem vrhu, meni Petra Marinko, ustanoviteljica znamke izdelkov CBD Nabie. "To jemljem kot dobro stvar, ker gre v osnovi za informiranje ljudi. Ljudje si zaslužijo dostop do teh stvari. Bi bilo pa treba regulirati trg, ker se na njem pojavljajo tudi slabe stvari," je dejala.

ICBC

 

Pridelovanje konoplje z učinkovino CBD je v Sloveniji dovoljeno, če vsebnost psihoaktivne sestavine THC ne presega 0,3 odstotka.

Pri vlaganju v industrijo kanabisa je treba biti previden, saj se na vsakem trgu pojavljajo "prodajalci kačjega olja". Toda na makroravni je kanabis ena najhitreje rastočih industrij na svetu, pravi Rogers, ki trenutno stanje industrije primerja s tehnološkim sektorjem pred 20 leti. "V Evropi se trg ravno začenja razvijati, zato je čas primeren za vlagatelje, ki najdejo kakšen startup, v katerega verjamejo."

Večina podjetij, ki jim bo uspelo, se sploh ne bo ukvarjala s pridelavo ali prodajo samega kanabisa. Potrebna je namreč mehanizacija, od strojev za ekstrakcijo, strojev za žetev, strojev za pridelavo, luči, hranilnih snovi, zavarovanja, odvetniških in računovodskih storitev pa do najrazličnejših pripomočkov za uporabo kanabisa, še našteje.

Priložnosti za monetizacijo kanabisa se odpirajo tudi v turizmu, kot kaže primer Amsterdama, pri legalizaciji v Sloveniji pa bi tudi naša prestolnica lahko preučila možnosti za privabljanje drugačne vrste 'zelenih' turistov.

"Ljubljana je znana tudi zunaj Slovenije kot zelo proaktivna občina, z naprednimi pogledi na sožitje življenja prebivalcev in turistično ponudbo. Mislim, da če se država odloči za tak korak, bi MOL med prvimi ustrezno preučil možnosti in iskal optimalne rešitve," pravi ljubljanski podžupan Koritnik.

ICBC