Minimalna rast evropske industrije

Industrijska proizvodnja se je po sezonsko prilagojenih podatkih v območju evra junija na mesečni ravni nepričakovano povečala. Zrasla je za 0,5 odstotka, kar je resda več kot v območju Evropske unije, kjer so statistiki zabeležili 0,4-odstotno, a medletno sta tako območje evra kot EU utrpela 1,2-odstotni padec.

Podobna gibanja so zaznamovala tudi domačo industrijsko proizvodnjo, saj je imela naša država v mesečni primerjavi rast, v medletni pa padec proizvodnje. Domača industrijska proizvodnja se je junija v primerjavi z majem povečala za 0,9 odstotka, z vidika medletne primerjave pa je bil zabeležen 2,3-odstotni padec.

Eurostat je junijsko rast industrijske proizvodnje v evrskem območju v mesečni primerjavi pripisal rasti proizvodnje energije, ki se je povečala za 0,5 odstotka. V sporočilu za javnost ta še navaja, da je proizvodnja drugih vrst blaga upadla, in sicer trajnih potrošnih dobrin za 0,1 odstotka, investicijskega blaga za 0,7 odstotka, dobrin za vmesno porabo za 0,9 odstotka, netrajnih vrst blaga pa za 1,1 odstotka.

V EU se je industrijska proizvodnja povečala na področju proizvodnje energije, ki je poskočila za pol odstotka. Proizvodnja trajnih in netrajnih dobrin je medtem nazadovala za 0,4 odstotka, investicijskih dobrin za 0,7 odstotka in blaga za vmesno porabo za 0,8 odstotka.

Med članicami, za katere Eurostat zbira podatke, se je industrijska proizvodnja na mesečni ravni v šestem mesecu najbolj okrepila na Irskem (za 13,1 odstotka), Danskem (za 6,3 odstotka) in v Litvi (za 3,2 odstotka). Najbolj opazne padce pa so imele Švedska (za 5,3 odstotka), Finska in Malta (obe za 3,3 odstotka) ter Belgija (za 3  odstotke).

Eurostat je ob tem revidiral tudi podatke za maj. Obseg industrijske proizvodnje je takrat na mesečni ravni tako v območju evra kot v EU stagniral, ne pa zrasel za 0,2 oziroma 0,1 odstotka, kot je bilo sprva navedeno. Medletno je bil padec v državah z evrom 2,5-odstoten (prej 2,2-odstoten), v celotni uniji pa 2,1-odstoten (prej 1,8-odstoten).