Slovenija maja z največjim upadom industrijske proizvodnje v EU

Desezonirana industrijska proizvodnja se je maja 2024 v primerjavi z aprilom 2024 v območju evra znižala za 0,6 odstotka, v Evropski uniji (EU) pa za 0,8 odstotka, kažejo danes objavljeni podatki evropskega statističnega urada Eurostat.

Aprila 2024 je industrijska proizvodnja v območju evra ostala nespremenjena, v EU pa je zrasla za 0,5 odstotka. Industrijska proizvodnja se je maja 2024 v na medletni ravni v območju evra zmanjšala za 2,9 odstotka, v EU pa za 2,5 odstotka.

Najbolj navzdol Slovenija

Na mesečni ravni so največji upad industrijske proizvodnje zaznali v Sloveniji, kjer se je znižala za 7,3 odstotka. Večje upade so zabeležili še v Romuniji, kjer se je znižala za 6,2 odstotka in na Danskem, kjer je upadla za 4,9 odstotka. Najbolj se je industrijska proizvodnja maja na mesečni ravni okrepila na Irskem (6,7 odstotka), v Luksemburgu (3,9 odstotka) in v Estoniji (3,8 odstotka).

Industrijska proizvodnja v območju evra se je na mesečni ravni za odstotek znižala pri proizvodih za vmesno uporabo, za 1,2 odstotka pri investicijskem blagu in 1,8 odstotka pri trajnih izdelkih za široko porabo. Za 0,8 odstotka se je povečala pri energiji, za 1,6 odstotka pa pri netrajnih potrošnih dobrinah.

Energija in netrajne dobrine navzgor

Če pogledamo podatke za EU, se je industrijska proizvodnja za 0,4 odstotka povečala pri energiji, za 0,8 povečala pri netrajnih potrošnih dobrinah in za 2,1 odstotka znižala pri trajnih izdelkih za široko porabo. Pri vmesnih proizvodnih in investicijskem blagu je bil sprememba ista kot na ravni evrskega območja.

Na medletni ravni so maja največji upad zabeležili v Romuniji, kjer se je znižala za 6,9 odstotka. V Nemčiji je bilo znižanje, 6,6-odstotno, v Bolgariji pa 6,3-odstotno. V Sloveniji je bila na medletni ravni industrijska proizvodnja nižja za pet odstotkov. Največje povečanje so izmerili na Danskem (9,6 odstotka), na Irskem (8,7 odstotka) in v Grčiji (6,8 odstotka).

V območju evra maja 2024 v primerjavi z majem 2023 industrijska proizvodnja znižala za 3,5 odstotka pri proizvodnih za vmesno porabo, 6,5 odstotka pri investicijskem blagu in za 4,2 odstotka pri trajnih izdelkih za široko porabo. Povečala se je za 0,7 odstotka v proizvodnji energije ter za 2,8 odstotka pri netrajnih potrošnih dobrinah.

Na ravni EU se je industrijska proizvodnja pri proizvodih za vmesno uporabo povečala manj kot v evrskem območju – za 3,1 odstotka. Pri investicijskem blagu je bilo povečanje podobne veliko – 6,3-odstotno. Znižanje je bilo podobno veliko tudi pri trajnih izdelkih za široko porabo – 4,1-odstotno. Pri proizvodnji energije je bila rast 1,2-odstotna, pri netrajnih potrošnih dobrinah pa 3,3-odstotna.