Vlada je sprejela predlog novele Zakona o gospodarskih družbah in ga posredovala v državni zbor. Spremembe naj bi omogočile enostavnejše ustanavljanje podjetij in podružnic tujih podjetij prek spletnih registrskih postopkov, učinkovitejšo izvedbo čezmejnih operacij ter korporativno upravljanje podjetij.
"Gre za temeljni zakon na področju gospodarstva – tako rekoč gospodarsko ustavo," je dejal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Z novelo zakona delno prenašajo dve evropski direktivi, s čimer določene postopke poenostavljajo in jih prilagajajo dobi digitalizacije.
"Glavni cilj predloga zakona je zagotoviti več digitalnih rešitev za podjetja kot enega od predpogojev za zagotavljanje njihove konkurenčnosti in zanesljivosti," pravi Han. Ustanavljanje družb po trenutno veljavni ureditvi namreč v večini primerov poteka prek notarjev in točk za podporo poslovnim subjektom Slovenske poslovne točke (SPOT).
Predlog zakona bo po novem omogočil spletno ustanavljanje podjetij in vnašanje sprememb podatkov v sodni register v celoti na elektronski način. V ta namen bodo najpozneje do začetka leta 2025 nadgrajena spletna in digitalna orodja sistema SPOT ter vzpostavljen videokomunikacijski sistem za neposredno varno videopovezavo strank z notarji.
Spletni postopki bodo na voljo tudi čezmejno, in sicer evropskim državljanom z elektronsko identifikacijo, kar bo doprineslo k bolj povezanemu notranjemu trgu. Na ta način fizična prisotnost stranke pred pristojnim organom ne bo več nujna, kljub temu pa se bodo obstoječi postopki ohranili tudi v fizični obliki.
Kot smo že pisali, tujci pri nas naletijo na velike birokratske ovire, tudi pri ustanavljanju podjetja. "V Združenem kraljestvu traja postopek za odprtje podjetja okrog 30 minut, vse pa se zgodi prek vladne spletne strani," nam je pred časom povedal Boštjan Čeh, ki je v Londonu registriral svetovalno podjetje. V sklopu postopka tudi izberete, ali odpirate njihov približek našemu samostojnemu podjetniku ali družbo z omejeno odgovornostjo. "Vse podatke lahko vneseš sam, registracija stane 12 funtov. Odobritev dobiš v roku štirih ur; če torej vlogo oddaš do 12. ure, še v istem dnevu oziroma v roku 24 ur," pojasnjuje Čeh.
S predlogom zakona vlada uvaja tudi pravila za izvedbo elektronskih in virtualnih skupščin podjetij. Kljub temu bo možnost sklica elektronske ali virtualne skupščine moral predvidevati statut, pri izvedbi tovrstnih skupščin pa bo ključno varno elektronsko komuniciranje. Tudi skupščine družb z omejeno odgovornostjo bodo po predlogu zakona lahko sklicane elektronsko, izvajale pa se bodo lahko tako po telefonu kot tudi prek videoklica.
Učinkovitejše prestrukturiranje podjetij
Predlog zakona dopolnjuje tudi postopke v zvezi s čezmejnimi združitvami in na novo ureja postopke glede čezmejnih delitev in preoblikovanj podjetij. Pri čezmejnih delitvah bo šlo za razdelitev premoženja prenosne družbe na eno, dve ali več novoustanovljenih družb v različnih državah članicah Evropske unije (EU). Prenosna družba bo lahko po čezmejni delitvi bodisi prenehala bodisi nadaljevala s poslovanjem.
V čezmejnih preoblikovanjih pa se bodo lahko pravnoorganizacijske oblike, vpisane v matični državi članici EU, preoblikovale v pravnoorganizacijsko obliko druge države članice. S čezmejnim preoblikovanjem bo družba ohranila lastnost pravne osebe, ob tem pa prenesla sedež, lahko pa tudi poslovodstvo ali dejavnost v drugo državo članico. Omenjena pravila bodo povečala možnosti za prestrukturiranje podjetij na učinkovitejši in cenejši način, menijo na vladi.
Poleg postopkovnih pravil predlagajo tudi ukrepe za zaščito družbenikov, delničarjev, upnikov in delavcev v družbah, ki sodelujejo v čezmejnih operacijah. V skladu s predlogom zakona bodo družbeniki in delničarji, ki nasprotujejo čezmejni operaciji, lahko zahtevali prevzem svojih deležev v zameno za primerno denarno odpravnino. Kadar bodo presodili, da višina denarne odpravnine ni primerna, bodo lahko v posebnem postopku sodne revizije zahtevali dodatno denarno odpravnino.
Enako velja za družbenike in delničarje, ki bodo menili, da menjalno razmerje, po katerem se zamenjajo deleži ene družbe za deleže druge družbe, ni ustrezno. Upniki, ki ne bodo zadovoljni z zaščito, ki jo ponuja družba v načrtu čezmejne operacije, bodo lahko na sodišču zahtevali zavarovanje svojih terjatev.
Delavcem se bo z zakonom zagotavljala pravica do obveščenosti in delno tudi pravica do posvetovanja. Dodatno bodo pravice delavcev v primeru čezmejnih operacij urejene v posebnem zakonu, ki bo urejal pravice delavcev do soodločanja.
.webp){kind=icon}
