Imamo višjo bruto plačo od Italijanov, na račun pa dobimo manj. Kaj pravi Vesna Nahtigal, GZS?

Na letošnjem, že 19. Vrhu slovenskega gospodarstva v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije je bila rdeča nit varnost – energetska, prehranska, kibernetska, obrambna in surovinsko-materialna. Na dogodku, ki se ga je udeležilo 450 predstavnikov gospodarstva, so udeleženci vlado pozvali k ukrepanju na teh ključnih področjih, saj predstavljajo temelj gospodarske varnosti in suverenosti države.

Konkretno vladi predlagajo 10 ukrepov, ki vključujejo zagotovitev samooskrbe z električno energijo in konkurenčne cene za gospodarstvo, zaščito kmetijskih zemljišč ter uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejala, da si želijo z ustreznim naslavljanjem teh tem slovenskemu gospodarstvu zagotoviti ''stabilno razvojno in konkurenčno okolje''.

Poudarila je tudi nujnost davčnih sprememb, predvsem razbremenitev prispevkov in davkov. ''Tu smo na vrhu po obdavčitvah,'' pravi Nahtigal. Razbremenitev je nujna, saj se zdaj namreč dogaja, da delodajalci v povprečju izplačujejo višje bruto plače od italijanskih, a delavci v zahodni sosedi prejemajo višje neto prejemke.

Glede spopadanja z visokimi cenami energentov Nahtigal poudarja, bo treba delati na samooskrbi. Načrtujejo ustanovitev interdisciplinarne skupine, ki mora ''razdelati različne scenarije in z enakimi vatli oceniti vsaj štiri scenarije. Ko bomo to imeli ovrednoteno, bomo videli, kaj moramo narediti,'' je jasna sogovornica.

Pozdravila je tudi nadaljevanje socialnega dialoga, v okviru katerega se bodo pogovarjali tako o evidentiranju delovnega časa, želi si nadaljevanja debate o čezmejnem upravljanju storitev, pa tudi ponovnega odprtja področja dolgotrajne oskrbe, ki bo s 1. 7. 2025 dodatno obremenila tako zaposlene kot delodajalce.

Bo imela vlada posluh za ukrepe?

Glede sprejemanja ukrepov, zapisanih v deklaraciji, je Nahtigal optimistična, saj je vlada imenovala osebo v kabinetu predsednika vlade, ki bo bdela nad uresničevanjem konkretnih ukrepov. Odgovore pričakujejo že v decembru.

Udeležence vrha, ki pomeni srečanje gospodarstva in politike, je nagovoril tudi predsednik vlade Robert Golob. V bodoče bo morala Evropa za konkurenčnost še več staviti na lastno znanje. Če smo se doslej soočali s krizami, ki so prihajale od zunaj, se danes s krizo, ki prihaja od znotraj EU, je na vrhu dejal premier. ''Zaradi politik drugih držav, ki so v slabšem položaju kot Slovenija, je tudi Slovenija izpostavljena zmanjšanju naročil. Naloga vlade je, da to prepozna in naslovi.''

Med ukrepi je izpostavil pripravo trajne sheme skrajšanega delovnega časa, ki naj bi začela veljati čim prej naslednje leto, ter doseganje kompromisa med socialnimi partnerji glede beleženja delovnega časa.

Glede energetske varnosti je poudaril pomen podpisa sporazumov Slovenije z Alžirijo in Azerbajdžanom, s čimer država ni več energetsko odvisna od enega samega dobavitelja plina.

Premier se je dotaknil tudi novega sistema omrežnin, ki prinašajo ogromno negotovosti.

STA

 

Premier se je dotaknil tudi novega sistema omrežnin, ki prinašajo ogromno negotovosti. ''Vpeljava je bila uvedena preveč naivno,'' je na Brdu dejal premier. Za gospodarstvo ni mogoče uvesti regulacije cen kot za gospodinjstva.

Je pa tudi on napovedal oblikovanje delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov zbornice in okoljskega ministrstva, ki bo vzpostavila sistem nadzora z namen ugotovitve, ali tarifni sistem uveljavlja načelo pravičnosti in je sorazmeren. Na osnovi analize bo mogoče s prihodnjim letom preučiti možnost, da se preko posebnega zakona poseže v 'uteži' nove metodologije obračuna omrežnin.

Pogovor z generalno direktorico GZS si lahko ogledate v priloženem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar