Prelomno leto za lastnike kriptovalut: kdo bo moral poročati Fursu in kaj vse bo treba razkriti

Za slovenske (in druge evropske) lastnike kriptosredstev se z letom 2026 uveljavlja pomembna sprememba. Finančna uprava (Furs) bo prvič začela samodejno prejemati podatke o transakcijah slovenskih davčnih rezidentov na kriptomenjalnicah in pri drugih ponudnikih storitev s kriptosredstvi.

Gre za uvedbo mednarodnega standarda OECD Crypto-Asset Reporting Framework (CARF) in evropske direktive DAC8, ki širita sistem avtomatične izmenjave davčnih informacij tudi na področje kriptosredstev. Prvi podatki, ki jih bodo po novih pravilih dobili na Fursu, se bodo nanašali na leto 2026, ponudniki storitev pa jih bodo morali davčnim organom posredovati do 31. maja 2027.

Furs je sicer že zdaj lahko pridobival podatke o trgovanju s kriptosredstvi, bodisi neposredno od zavezancev bodisi od kriptomenjalnic in drugih institucij, a po novem jih bo prejemal avtomatično in množično. Razlog je krepitev boja proti davčnim goljufijam ter davčnim utajam in izogibanju davkom, pojasnjuje Furs.

Kaj bo po novem Furs videl?

Ponudniki (med njimi kriptomenjalnice) bodo poročali o vsaki transakciji za vsako vrsto kriptosredstva, so za Bloomberg Adria pojasnili na Fursu.

Ponudniki Fursu ne bodo poročali samo podatkov o ustvarjenih dobičkih ali prihodkih, temveč jim bodo poslali širši nabor transakcij, ki jih bo posameznik opravil prek ponudnika.

Med drugim bodo zajeti nakupi kriptosredstev za evre ali drugo fiat valuto, prodaje kriptosredstev za fiat valuto, menjave enega kriptosredstva za drugo, plačila blaga in storitev s kriptosredstvi, prenosi kriptosredstev med uporabniki, prenosi kriptosredstev na druge naslove v verigi blokov.

Furs praviloma ne bo prejemal podatkov o vsaki posamezni transakciji posebej. Podatki se bodo poročali v seštevku za posamezno vrsto kriptosredstva in kategorijo transakcij, izraženo v fiat valuti ali skupni pošteni tržni vrednosti.

Ponudniki bodo Fursu poročali tudi o identifikacijskih podatkih uporabnikov, med njimi ime in priimek, naslov, davčno številko, državo davčnega rezidentstva ter datum in kraj rojstva.

Furs bo dobil tudi podatke o pravnih osebah. "Če gre za subjekt, se sporočijo njegovo ime oziroma firma, naslov, jurisdikcija davčnega rezidentstva in davčna identifikacijska številka. Kadar so izpolnjeni zakonski pogoji, se pri pasivnem nefinančnem subjektu poročajo tudi identifikacijski podatki njegovih obvladujočih oseb," pojasnjuje Furs.

Vidni bodo tudi prenosi v zasebne denarnice

Ponudniki storitev bodo morali poročati tudi o skupni vrednosti in številu enot kriptosredstev, prenesenih na naslove v verigi blokov, za katere ni znano, da pripadajo drugi menjalnici, finančni instituciji ali podobnemu ponudniku storitev, navaja Furs.

To pomeni, da bo Furs lahko videl, da je uporabnik sredstva umaknil z menjalnice v zasebno denarnico, čeprav ne bo imel neposrednega vpogleda v stanje ali poznejše transakcije v tej denarnici.

Kaj pa lastništvo kriptosredstev?

Furs smo vprašali, ali bodo dobili podatke o lastništvu kriptosredstev, tudi če lastnik v tem letu ne bo opravil nobene transakcije. Kratek odgovor je ne.

"Sistem DAC8 in CARF ne temelji na poročanju o stanju premoženja na določen dan, temveč na poročanju o transakcijah", pojasnjuje Furs. Če posameznik leta 2026 kupi bitcoin in ga nato ne proda, bo Furs prejel podatek o nakupu oziroma pridobitvi kriptosredstva.

Če ima posameznik na menjalnici odprta sredstva, vendar v letu 2026 ne opravi nobene poročljive transakcije, Furs po pravilih DAC8 in CARF praviloma ne bo prejel podatkov samo zaradi obstoja teh sredstev.

Podatkov za pretekla leta ne bo

Avtomatična izmenjava podatkov po pravilih DAC8 in CARF se začne s podatki za leto 2026. To pomeni, da Furs v okviru tega sistema ne bo samodejno pridobil podatkov o transakcijah slovenskih davčnih rezidentov iz let pred 2026.

Davčni organ pa poudarja, da lahko tudi za pretekla obdobja pridobiva podatke v posameznih postopkih. Ali neposredno od zavezancev ali ponudnikov storitev s kriptosredstvi. "Finančna uprava lahko iz podatkov o prometu na transakcijskih računih fizičnih oseb identificira prilive in odlive na račune, ki jih uporabljajo kriptomenjalnice," piše Furs.

Iz katerih držav bo Furs dobival podatke?

Slovenija je med 46 državami in jurisdikcijami, ki bodo po podatkih OECD prve podatke o kriptosredstvih izmenjale že leta 2027. Med njimi so vse članice EU, Združeno kraljestvo, Japonska, Brazilija in Južna Afrika.

Leto pozneje se bodo sistemu pridružile tudi Švica, Singapur, Kanada, Avstralija in Združeni arabski emirati. ZDA, kjer delujejo nekateri največji ponudniki - med njimi Coinbase) prve izmenjave podatkov načrtujejo šele leta 2029.

Podatki slovenskih uporabnikov o prometu na kriptomenjalnicah v ZDA torej v letih 2027 in 2028 (za transakcije v letih 2026 in 2027) še ne bodo samodejno poslani slovenski finančni upravi.

Kako je z obdavčitvijo?

Dobički iz prodaje kriptovalut so v Sloveniji za zdaj neobdavčeni, če ne gre za opravljanje dejavnosti. Če torej posameznik s trgovanjem ne ukvarja "profesionalno", mu davka ni treba plačati. Furs takšen dobiček enači z dobičkom, ustvarjenim z menjavo ene valute za drugo, na primer evrov za dolar.

Kot smo poročali, merila za to, ali gre za opravljanje dejavnosti ali ne, niso jasno določena, zato Furs presoja od primera do primera. Furs je glede tega na svoji spletni strani objavil tudi nekaj primerov in pojasnil.

Lani je vlada Roberta Goloba pripravila nov predlog zakona o obdavčitvi kriptovalut, ki pa ni bil sprejet. Trenutna vlada Janeza Janše znova poskuša urediti to področje, tokrat s predlogom zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut.

Namen predlaganega zakona je poenostaviti davčno obravnavo unovčenja virtualnih valut. Zakon z enakim imenom je že leta 2022 predlagala takratna vlada Janeza Janše, vendar tudi ta predlog ni bil sprejet Vse, kar morate vedeti o predlogu zakona, preberite na povezavi.